• Ustanovitev podjetja
  • Covid-19 – POMOČ PODJETNIKOM
  • Javni razpisi
  • Avtorji
  • E-NOVICE
  • Več o portalu
  • OGLAŠEVANJE
  • Kontakt

NoviPodjetnik

  • Vodenje
  • Prodaja
  • Marketing
  • Komuniciranje
  • Nasveti
  • Zanimivo
  • Finance
  • Startup
  • Razpisi
  • E-NOVICE

Tatjana Brumat | Se nam splača biti normiranec?. Normiranec - kdo in kako lahko postane.

Čas branja: 4 min      

Najprej si poglejmo, kdo so normiranci.

Normiranec je podjetnik (lahko s. p. ali pa d. o. o.), ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. To je odhodkov, ki nam jih država prizna kot odhodke v določenem odstotku (trenutno 80 %).

Odločitev o tem, ali bomo ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ali pa normiranih odhodkov, moramo sprejeti že pri registraciji podjetja. Ta odločitev pa že vpliva na odmero akontacije dohodnine, ki jo bomo plačevali med letom.

Pa pojdimo po vrsti. Da se bomo pravilno odločili, ali biti normiranec ali ne, moramo pravilno razumeti, kaj normiranstvo »potegne« za sabo.

Najprej poglejmo pogoje, ki jih moramo izpolnjevati, da smo lahko normiranci.

Letni promet ne sme presegati 100.000 EUR – pa še to pod pogojem, da imamo eno zaposleno osebo za polni delovni čas za vsaj 5 mesecev. Kot zaposlena oseba se šteje tudi samostojni podjetnik, ki je polno zavarovan, torej, če je navadni s.p.

Podjetnik s popoldanskim s.p., pa mora imeti vsaj eno zaposleno osebo za polni delovni čas za obdobje vsaj 5 mesecev. Isto velja za d.o.o.

Do višine 50.000 EUR letnega prometa, pa pogoja o zaposleni osebi ni.

Davčna osnova, od katere se plačuje davek (davek na dohodek iz dejavnosti pri s.p. oziroma davek od dohodka pravnih oseb pri d.o.o.) se izračuna po formuli prihodki – odhodki.

Odhodke v podjetju, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov, predstavljajo vsi stroški, potrebni za opravljanje dejavnosti (od najema poslovnih prostorov, elektrike, interneta, telefona, porabljenega materiala ter ostalih storitev, potnih stroškov in poslovnih kosil, plač oz. obračun prispevkov za socialno varnost), medtem ko normiranec takšnih stroškov ne uveljavlja, saj so avtomatično priznani v višini 80 % vseh prihodkov kot normirani odhodki.

Torej, če imamo izpolnjen pogoj o višini letnega prometa, lahko uveljavljamo normirane odhodke v višini 80% letnega prometa (trenutna zakonodaja). Davčna stopnja je 20% za s.p. in je npr. v primeru popoldanskega s.p. dokončna. Davčna stopnja za d.o.o. je 17%.

Primer izračuna davka (za s. p.):

Kategorija Znesek
Letni promet 50.000,00 €
Normirani odhodki 80 % 40.000,00 €
Osnova za izračun davka 10.000,00 €
Davek 20 % 2.000,00 €

V primeru, da imamo 50.000,00 EUR letnega prometa, plačamo 2.000,00 EUR davka, in ta je dokončen. Ne moremo pa uveljavljati na to davčnih olajšav (kot so olajšave za nakup osnovnih sredstev, za pokrivanje izgub, olajšav za raziskave in razvoj, …).

 

Ali mora normiranec voditi računovodstvo?

Velikokrat slišim, da se splača biti normiranec, ker ni potrebno voditi računovodstva. Pa je to čisto res? Tako enostavno pa le ni.

Res je, da zakonodaja ne predpisuje obveznega vodenja poslovnih knjig, ker je možnost ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, vendar je potrebno voditi določene evidence.

Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (za s.p.) določa, da lahko normiranci vodijo le evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev.

Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja njihove dejavnosti.

Do 15. v mesecu pa morajo oddati obračun prispevkov ter obračun plač, če imajo zaposlene. Če so zavezanci za DDV, morajo oddajati obračune DDV in voditi evidence, ki so za to predpisane. Pripraviti morajo davčni obračun do 31. 3. za preteklo leto ter izračunati akontacijo dohodnine.

V kolikor ima normiranec osnovna sredstva, je potrebno poleg evidence osnovnih sredstev obračunavati tudi amortizacijo. Amortizacijo je potrebno obračunavati, ker lahko v prihodnosti podjetnik izgubi status normiranca in začne ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V tem primeru je potrebno imeti v poslovnih knjigah realno stanje neodpisane vrednosti osnovnih sredstev.

Pravne osebe, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, morajo kljub vsemu na podlagi Zakona o gospodarskih družbah še vedno voditi poslovne knjige. Za d.o.o. glede vodenja poslovnih knjig ni nobene razlike. Obdavčitev je 17 %. Davčnih olajšav ni mogoče uveljavljati.

Kateri normiranec res ne potrebuje računovodstva?

Najbolj enostavno ima popoldanski s.p.; 15. v mesecu mora plačati pavšalne prispevke, obračuna NE pošilja. Voditi mora evidenco izdanih računov ter do 31.3. oddati davčni obračun.

S.p., ki ni le popoldanec, mora do 15. v mesecu tudi oddati obračun prispevkov; ostalo ima isto kot popoldanski s.p.

Za oba primera velja,

  • če sta to storitveni dejavnosti
  • da nimata osnovnih sredstev
  • ter da je letni promet do 50.000,00 eur
  • in nimata nobenega zaposlenega.

 

V ostalih primerih pa toplo priporočam vodenje računovodstva.

Kako postati normiranec, če že posluješ?

Tudi obstoječi podjetniki lahko postanejo normiranci, če izpolnjujejo pogoje za to:

  • če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 eur, ali
  • če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 eur in je imel vsaj eno osebo zaposleno za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.
  • Zavezanec ne sme preseči prihodkovnega pogoja dve leti zapored.

 

Zavezanec, ki želi postati normiranec, mora to priglasiti DURS-u najkasneje do konca meseca marca.

Normiranec lahko kadarkoli prekliče zgoraj omenjeno priglasitev. V primeru prekoračitve prihodkovnega pogoja pa zavezanec avtomatično preneha biti normiranec in svojo davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov.

 

Dec 18, 2015Tatjana Brumat
Razširite vsebino:
18 decembra, 2015 Finance
Tatjana Brumat

LinkedIn: link

Tatjana Brumat je ustanoviteljica in direktorica podjetja Lucrum d.o.o.
S svojim delom želi podjetnikom pomagati k stabilni poslovni rasti in večjemu dobičku.
Mlade in nove podjetnike želi naučiti osnov, da postavijo trdne temelje za svoje podjetje. Pri tem jim pomaga s skupinskim mentorskim programom.
Podjetjem v krizi pomaga poiskati izhod iz krize in postaviti trde temelje za nadaljnji razvoj.

FRANŠIZA – priložnost za marsikogaProfesionalci?
 KATEGORIJE 
  • Arhiv (6)
  • Covid-19 (35)
  • Dogodki (11)
  • Finance (87)
  • Izobraževanje (135)
  • Javni razpisi (42)
  • Komuniciranje (69)
  • Marketing (32)
  • Podjetniški priročnik (11)
  • Praktični nasveti (101)
  • Prodaja (55)
  • Startup (36)
  • Ustanovitev podjetja (7)
  • Veliko o vsem (123)
 Zanimivo 
delo z mediji in kriza
Kriza in delo z mediji
Startup Branding | Prof. dr. Mitja Ruzzier | intervju
Saša Einsiedler – Koraki do cilja
Spodbude za digitalno transformacijo MSP – P4D
Popoldanski S.P. | Tatjana Brumat
Učinkovita procedura prepričevanja razuma klientov | Mag. Sebastjan Jeretič
Nevroznanost – učinkovita pomoč v komuniciranju in prodaji | mag. Sebastjan Jeretič
 Zanimivo 
JOLLY V ROKAVU | rešitev za zagatno situacijo
Cees Nieboer – “Model kompetentnosti in definicija strokovnosti”
darila
Ste že izbrali primerna darila?
Hladni klic in njegove pasti
Pasti “hladnega klica”
Pospešek socialnemu podjetništvu
 PRIJAVA NA NOVICE 
 Ustanovitev podjetja 
»Popoldanski« s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas
Popoldanski s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas
podjetje
16 RAZLOGOV, ZAKAJ PODJETJA PROPADEJO
podruznica
Poslovna enota ≠ podružnica
s.p. d.o.o.
Spremembe uradnih podatkov pri d.o.o. in s.p.
oddaja letnih poročil
Nasveti pred oddajo letnih poročil
 Kategorije člankov 
  • Arhiv (6)
  • Covid-19 (35)
  • Dogodki (11)
  • Finance (87)
  • Izobraževanje (135)
  • Javni razpisi (42)
  • Komuniciranje (69)
  • Marketing (32)
  • Podjetniški priročnik (11)
  • Praktični nasveti (101)
  • Prodaja (55)
  • Startup (36)
  • Ustanovitev podjetja (7)
  • Veliko o vsem (123)
 Javni razpisi 
razpis
Razpis: 28 milijonov za večjo predelavo lesa
eurostars
Razpis Eurostars 3
Spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO
javni-razpisi
Leto 2022 bo z vidika javnih razpisov zelo bogato
javni-razpis
Razpisa za čisto vodo
javni-razpis
Javni razpis za slovenski jezik
javni-razpis
Javni razpis za pomoč mladim kmetom
 Ustanovitev podjetja 
oddaja letnih poročil
Nasveti pred oddajo letnih poročil
podruznica
Poslovna enota ≠ podružnica
»Popoldanski« s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas
Popoldanski s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas
podjetje
16 RAZLOGOV, ZAKAJ PODJETJA PROPADEJO
Kdo ne more ustanoviti d.o.o. ali s.p.?
2015-2021 © Podjetnik.net (Zavod Inštitut Mediapro) | www.mediapro.si