Pred kratkim sem pri sejemsko-razstavnem nastopu svetoval manjši organizaciji ter se ob tem tudi nekaj naučil – namreč: tisto, kar deluje, je lahko tudi banalno, neokusno, neestetsko in še kak podoben pridevnik v tem smislu.
Predstave naročnika o dejanskem prostoru, ki ga najame za sejemsko prestavitev, so lahko zelo pomanjkljive, še posebno, če v njem ni razstavljal ali si ga ogledal v funkciji. Temu primerne so tudi želje glede opreme prostora, kot na primer: na 9 m2 naj se spravi dve mizi za po štiri osebe, dva projekcijska ekrana, recepcijski pult, tehnična oprema, reklamni panoji in še dve hostesi za povrh …
Tokrat je pomanjkljivi predstavi izdatno botrovala skica razstavnega prostora, ki jo je poslal organizator dogodka – zgolj tloris z metrskim rastrom in popisom razstavljalcev. Potreben bi bil ogled prostora v živo / za boljše dojemanje mikrolokacije: bližina stopnic, smer gibanja obiskovalcev, višina prostora itd. Brez tega bi ne mogli optimalno določiti opreme razstavnega prostora.
Natančno pozicioniranje grafičnih aplikacij na notranjih stenah razstavnega prostora smo sicer naredili, vsebina in postavitev je bila zadnji hip odobrena, … nato pa se je program na stojnici na dan postavitve spremenil in nekaj metrov stene je ostalo prazne.
Ker se je naročnik težko odločil za sporočilnost plakatov, smo do zadnjega odlagali njihovo izdelavo in niti nismo več vztrajali, da naj bodo v okvirjih, lepo kaširani, skratka »popolni«. Na srečo so si tudi drugi razstavljalci le nalepili univerzalne plakate na stene razstavnih boksov. Ne nazadnje, če končna podoba stojnice ni popolna, to odvrne le bore malo obiskovalcev, ker so glede teh »malenkosti« večinoma manj zahtevna publika (seveda pa to ne velja za vse!); zagotovo pa tako ne bi šlo, če govorimo, denimo, o draguljarstvu, arhitekturi, umetnosti, premium dragih produktih!
Čez noč, na dan otvoritve smo spremenili in povečali grafiko, da je zapolnila prostor glede na spremembe postavljenih elementov in tok gibanja obiskovalcev.
Z (po našem pojmovanju neestetsko) velikimi črkami smo poudarili ključne besede: BREZPLAČNO, NAGRADNA IGRA, TESTIRANJE, ZDRAVJE …
Stojnica je bila postavljena v zamiku in je ena stranica gledala neposredno na sejemsko »ulico«, nad vogalno stranico stojnice pa je organizator pozabil postaviti friz (napis z imenom razstavljalca) in je bila prihajajočim po ulici na ogled le prazna bela površina.
Nemudoma smo naročili print za velik rdeč napis: BREZPLAČNO TESTIRANJE in ga dobili dostavljenega v slabi uri. In pozitivno presenečenje: od dotakratne ene ali dveh oseb, ki sta želeli informacije in/ali brezplačni nekajminutni test, se je nagnetlo toliko interesentov, da je bila čakalna doba do dve uri!
Skratka, potrdilo se je, da je za splošne potrošniške sejme izredno pomembno, da vas kar najbolj vidijo, da ste maksimalno opazni – in to že od daleč. Pomembna so dovolj čitljiva, kratka grafična sporočila, morda živ prikaz dela (najbolje tudi prek višje postavljenega ekrana) ipd., … če pa lahko dopolnimo sporočilnost še z (nevsiljivim) zvokom (dogajanja na stojnici, interakcije z obiskovalci oz. naročnikovimi ‘strankami’), smo še bližje uspehu.
Morda še en prodajniški trik:
če je le mogoče, ne damo zainteresiranemu obiskovalcu najbolj bistvene informacije na stojnici, ampak ga »prisilimo« (pritegnemo) v nadaljevanje odnosa. Morda pusti svoje kontaktne podatke, morda mu damo lastne in ga bo v kontakt prisilila radovednost- še bolje pa je, da pride oseba kar sama do nas. (No, na zgoraj omenjeni stojnici je to potekalo zelo dobro in je prineslo odlične rezultate tudi kasneje!)
Vito Komac, www.mediapro.institute
