Prost pretok denarja je pri samostojnih podjetnikih ena izmed najbolj priljubljenih značilnosti te pravnoorganizacijske oblike.

Priljubljena je predvsem zaradi tega, ker naj bi jim omogočalo ravno to – prost pretok denarja, in s tem več svobode. Morda res, no, vsaj navzven je tako videti.

Pa je to res tako velika prednost, ali pa morda ravno zaradi te »prednosti«, samostojni podjetniki nemalokrat zabredejo v velike težave?

Veliko delam s samostojnimi podjetniki. Pri vseh opažam približno isto razmišljanje. Pa saj je vse eno in isto – denar mojega podjetja ali moj denar. Saj je podjetje  le moje in lahko z denarjem, ki ga imam, ravnam kakor hočem.

Seveda, zakonsko je to dopustno in dovoljeno. Da greš na primer s službeno kartico na pijačo s kolegi. Ali da z osebno kartico kupiš rezervni del, ki ga moraš vgraditi v strankin pralni stroj. Pri samostojnih podjetnikih je prost pretok denarja. Kako pa si pri takem razmišljanju lahko sam postaviš tisto mejo, kje je »službeno« in kje »privat«?  Ne moreš, ker enačiš eno z drugim,  kar je sicer pravnoorganizacijsko gledano čisto res, saj je samostojni podjetnik fizična oseba z dejavnostjo.

Da pa se ne bomo preveč zafilozofirali poglejmo bistvo tega, kar hočem povedati oziroma izpostaviti.

Predstavljajmo si kar na konkretnem primeru.

Miha je serviser gospodinjskih aparatov. Stranka ga je poklicala, ker se ji je pokvaril pralni stroj. Že po telefonu mu je razložila, kako je stroj delal oz. nehal delati. Miha je predvideval, kaj naj bi bilo pri stroju pokvarjeno in se je spotoma ustavil v trgovini z rezervnimi deli ter tisti del kupil. Plačal je z gotovino, ki jo je imel v denarnici. Stranka mu je tudi plačala z gotovino. Bilo pa je seveda precej več, kot je plačal za tisti rezervni del. Normalno, a ne, saj je zaračunal tudi svojo storitev. Do tukaj je vse v redu in prav. Po končanem servisiranju se je dobil s potencialnim poslovnim partnerjem. Šla sta na poslovno kosilo. Plačal je Miha, spet z gotovino. Na poti domov se je ustavil v supermarketu in nakupil hrane za domov. Tam je srečal prijatelja in sta šla na pivo. Saj se spodobi, mar ne, po napornem dnevu. Vse je plačal z gotovino, ki jo je imel v denarnici.

Nagradno vprašanje. Kako bo Miha vedel, koliko »službenega« in koliko »privat« denarja ima v denarnici?

Ja, pa saj je vse eno in isto, boste rekli. Mar je res? Če Miha dnevno vodi evidenco pritokov in odtokov ter prihodkov in odhodkov, je to res čisto OK. Saj si je Miha potem čisto na jasnem, kako njegovo podjetje posluje. Ampak, ali si Miha to res vodi? V praksi je bolj malo takih. Na veliko žalost številnih samostojnih podjetnikov ti nimajo nobenega pregleda nad financami, ne nad osebnimi, ne nad poslovnimi. Velikokrat se zgodi, da je Miha bolj ali manj brez denarja. Vedno zamuja s plačili obveznosti. Država mu redno izdaja izvršbe na poslovni račun. Seveda to prinese še kup nepotrebnih stroškov. Miha ima občutek, da ima izgubo in je stoprocentno prepričan, da davka pa letos ne bo potrebno plačati. Ko pa pride marec, je neprijetno presenečen, ko ugotovi, da je imel kljub vsemu dobiček in da mora plačati dohodnino ter akontacijo dohodnine. Pa še prispevki so se na račun tega zvišali.

Vam je kaj takega znano ali ste samo z roko zamahnili, češ, ta pa pretirava. Na žalost poznam več kot en tak primer. Pa za to niso  krivi samo neplačniki, kot se običajno zagovarjajo. Največkrat je temu kriva ravno nepreglednost nad tem, kaj je »službeno« in kaj »privat«.

In kaj priporočam?

Še vedno ločen poslovni in osebni račun, čeprav nam sedaj zakon omogoča, da imamo skupnega.

In po potrebi, če veliko poslujemo z gotovino, tudi dve ločeni denarnici.

Seveda se v praksi zgodi, da kupiš z osebnim denarjem nekaj za podjetje. To je še posebno pogosto pri naročilih prek spleta. Ali pa greš na pošto in kupiš znamke.

Moje priporočilo je, da si enkrat v mesecu nakažeš na osebni račun znesek, ki si ga nameniš kot plačo. To je najlažje narediti, ko plačuješ prispevke. Takrat tudi pogledaš, koliko računov si v preteklem mesecu plačal za podjetje iz osebnega računa ali z gotovino. Znesku za plačo prišteješ še ta znesek, ki si ga v bistvu vrneš. In to narediš res samo enkrat na mesec. Tako boš tudi najlažje sledil osebni porabi.

Kaj menite, ne bi bilo vredno poizkusiti, če to deluje tudi za vas? Pri tistih podjetnikih, ki so se pričeli tega držati, so se kmalu pokazali pozitivni rezultati. Večina jih je kmalu ugotovila, da je to veliko bolj pregledno. Od svojega računovodje so zahtevali medletne bilance in presenečenj z dobičkom, medtem, ko so bili čisto brez denarja, ni več bilo.

Bolj podrobno o tem ter še več podobnih rešitev pa na e-tečaju OD IDEJE DO DOBIČKA, ki bo na voljo v oktobru. Podrobnosti na www.lucrum.si

Tatjana Brumat