Saj ste že kdaj videli v soseščini na vratih podjetnika ali celo fizične osebe prilepljen list z nesramno velikimi in pozornost zbujajočimi črkami:
OPOZORILO PRED NASILNIM VSTOPOM – RUBEŽ PREMIČNIN.
Sosedje se v zadregi nasmihajo, nekateri privoščljivo hihitajo, malokdo pa pristopi k obupancu, ki morda ni uspel sproti servisirati bančnega kredita, da bi mu ponudil pomoč.
Ja, druga plat je pa, če nam je nekdo dolžan, se bodisi izmika plačilu ali pa ga kot mrhovinarji obkrožajo upniki pred stečajem. Takrat se pač moramo odločiti za neko (ne)ukrepanje. Boljše od izvršbe in posledičnega rubeža je vsekakor, da se upnik dogovori z dolžnikom.
Majhen dolg ni vreden sitnosti in truda izvršbe, morda lahko v istem času, kot bi ga izgubili, več zaslužimo s svojim poslom.
Lahko pa, da smo užaljeni, ker menimo, da smo bili prevarani in vložimo izvršili postopek, da bi dobili vsaj še kak ostanek hlapečega podjetja.
Izvršilni postopek se lahko vleče tudi leto ali dve in lahko samo upamo, da bo podjetje še delovalo in bo, ko bomo na vrsti, kaj vzeti. Da si ne bi delali obetov brez podlage in dodatne izvršilne stroške z majhnim upanjem po poplačilu, je pred izvršilnim postopkom smotrno pogledati v ustrezne evidence (sodni register, DURS, Ajpes, itd.) glede dolgov dolžnika, obremenitev, blokad, varščin, morebitnega začetega stečajnega postopka ali prisilne poravnave. Do posredovanja stanje dolžnika iz evidenc pri državnih organih lahko pride upnikov odvetnik v skladu s 10. členom zakona o odvetništvu. Te informacije se posebej pomembne, preden sodišče določi izvršitelja na premično premoženje, medtem ko na denarna sredstva skoraj nimamo vpliva.
Izvršitelj
Upnik sam izbere izvršitelja. To so licencirane osebe, ki so opravile nekaj preizkušenj in preverb. Običajno imajo pomočnike.
Izvršitelj za svoje delo zaračuna upniku svojo storitev tudi v primeru, da rubež ni bil uspešen.
Takrat lahko zaračuna tudi 25% vrednosti uspešnega rubeža. Stroške lahko predvidimo in znižamo, če preverimo stanje dolžnika (ali je podjetje še na tem naslovu, ali je v stečaju, ali sploh še ima premično premoženje).
Izvršitelji imajo cenike, ki jih- vsaj tako se zdi – precej skrivajo.
Postopek rubeža
Izvršitelj lahko opravi več zaporednih rubežev pri dolžniku vse do zagotovila dolžnega zneska. Sproži jih upnik, ki morda najkasneje v treh mesecih po neuspelem rubežu predlagati ponovnega. Stroške na koncu nosi dolžnik, če rubež uspe. Neuspela izvršba se lahko deloma ustavi s sklepom sodišča, vendar lahko upnik zahteva izvršbo na drugo premoženje dolžnika.
Rubež se opravi na naslovu upnika, praviloma podnevi in brez najave. Izjema po neuspešnih poskusih pred zaklenjeni vrati kasnejša opozorila pred nasilnim vstopom v spremstvu policije in ključavničarja, kar močno poveča stroške dolžnika.
Predmeti, ki so navadno zarubljeni
Najpogostejše – glede na vrednost dolga – se vendarle zarubi dolžnikov avto, potem pa pridejo v poštev tudi drugi predmeti, za katere oceni izvršitelj, da se jih da prodati. V primeru, da se dolžnik ne strinja z izborom izvršitelja, o takih predmetih odloča sodišče. Sicer so izvzeti iz rubeža t.i. »osebni predmeti« dolžnika. Vsi predmeti, ki so v prostoru, kjer je registriran dolžnik, se lahko rubijo, dolžnikov problem pa je dokazovanje, da morda kateri ni njegov. Če se dolžnik ne strinja s postavljeno dražbeno ceno nekega predmeta – to postavi izvršitelj – lahko dolžnik zahteva uradnega cenilca. Rubežnik predmete označi z zadevnimi samolepilnimi oznakami, kar jih kvalificira kot neodtujljive s strani dolžnika.
Prodaja zarubljenega
Ni potrebno, da do prodaje – dražbe – sploh pride, saj lahko do trenutka dražbe dolžnik poravna obveznosti bodisi neposredno upniku ali izvršitelju. Vrednejše predmete (npr. avte) mora izvršitelj vpisati v register. Dolžnik, sodnik in izvršitelj na dražbi ne morejo sodelovati. Predmeti dražbe se objavijo na spletnem portalu sodišča. Prva dražba je po ocenjenih vrednostih predmetov, in če ta ne uspe je naslednja na zahtevo upnika v 30-tih dneh po ceni, ki mora biti višja od 30% prve izklicne cene. Če upnik zamudi z zahtevo, sodišče ustavi izvršbo.
Za neprizadete podjetnike in poslovneže pa so take, predvsem za dolžnika boleče dražbe, lahko prava zlata jama. Manj morda za premičnine, precej pa jih je obogatelo z nakupom nepremičnin. (O dražbah smo že pisali tukaj).
Rubež v praksi
Številni, tudi po slovesu grozljivo brutalni izvršitelji, imajo zaposlene precej bolj spravljive osebe – pomočnike, ki delajo na terenu. Marsikakšen dolžnik, ki ni bil odziven, še pravočasno, pred rubežem ali ob postopku predlaga postopno poravnavo dolga, saj izvršitelj pri tem nič ne izgubi, praviloma se je možno s terenci to povsem korektno dogovoriti, izogniti pa se dolgu prav zares ne da.
Podjetnik.net
Pravni viri:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 51/98, 70/2003, 83/2003, 16/2004)
Zakon o odvetništvu (UL RS 18/93, 24/96, 73/97, 24/2001, 45/2001)
