Romana Pahor | Karizme nima nihče – vsak je lahko karizmatičen!. Kako postati bolj karizmatičen.

Do nedavnega je veljalo, da je karizma darilo od boga – nekaj, s čimer se rodiš in tega ne moreš ne pridobiti, ne razviti, če ti ni bilo ‘položeno’ v zibelko. Nedosegljiva za mnoge, ki se z njo niso rodili, je karizma dolga leta predstavljala nadnaravno sposobnost zdravljenja, premikanja miselnosti, navduševanja in združevanja ljudi za skupno dobro.

A karizmatičen je lahko prav vsak od nas. Če je pripravljen delati na izboljšanju vsaj katere od osmih veščin in spremljajočih spretnosti: komunikaciji, razvoju drugih, produktivnosti, medosebnih odnosih, prilagodljivosti, osebnem razvoju, vodenju, upravljanju z nalogami.

Ne obračajte vsega na glavo
To potrjujejo rezultati obsežne študije, ki jo je leta 2010 izvedlo podjetje Profiles International. Skoraj 400.000 ocen 40.000 vodij o njihovi vodstveni karizmi v 45 državah po svetu je dalo jasen rezultat: obstajajo veščine in spretnosti, ki vas bodo, če jih boste uporabljali, naredile bolj karizmatične. Deiric McCann, eden od avtorjev knjige Vodstvena karizma, ki opisuje vodstveno karizmo kot kompleksen sklop vedenjskih vzorcev, pravi:

»Raziskava je pokazala, da se vsak lahko nauči biti karizmatičen in da je karizmatičnost odvisna od vedenja«.

Karizmatičnost torej ni povezana z osebo samo, ampak z njenim vedenjem in nikakor ni rezervirana le za vodje. Za boljše odnose, uspeh, srečo, produktivnost, doseganje boljših rezultatov pri delu, spodbujanje članov tima za zavzetost pri nalogah in projektih, se je lahko nauči in jo uporablja prav vsak. Ob tem McCann in Zvezdana Lubej, direktorica Profiles International Slovenija, ki je v sodelovnju z MQ revijo Združenja Manager pripravilo slovensko raziskavo o karizmatičnem vodenju, poudarjata, da pri razvoju in izboljševanju veščin ter spretnosti ni treba stremeti k popolnosti. Dovolj je, če si izberemo eno od njih; tisto, ki nam je najbližja in jo morda že uporabljamo, ter to poskušamo izboljšati.

»Ni treba vsega obrniti na glavo. Vsaj eno od vedenj je treba uporabljati v večji meri kot smo ga vajeni,«

nas spodbuja Lubejeva.

Izpopolnite se v eni veščini

Poslušanje drugih, učinkovito komuniciranje, podpiranje individualnih talentov, uspešno motiviranje, prevzemanje akcije, grajenje medosebnih odnosov, prispevanje k timskemu uspehu, ustvarjalno razmišljanje, izkazovanje zavzetosti, težnja k napredku, delegiranje nalog in odgovornosti, predvidevanje realnega obsega dela. Katera spretnost vam je najbolj blizu? Katero lahko začnete izboljševati kar takoj?

Če ste na primer izbrali veščino komunikacija in spretnost poslušanja drugih za vodenje ekipe, projekta ali podjetja, okrepite naslednja ključna karizmatična vedenja:

Karizmatični smo, ker nas kot take dojemajo drugi
O karizmatičnosti je za ŠIK spregovoril dr. Matjaž Polak, direktor podjetja Helios TBLUS. Po slovenski raziskavi prepoznan kot zelo karizmatičen vodja, med sodelavci pa kot empatičen, tisti, ki mu zaupajo, ker je pristen in verjame v to, kar počne. Sodelavce motivira z lastnim zgledom. Je tudi eden tistih, od katerih se karizmatičnosti lahko nalezeš: izžareva jo tako, da jo vsaj delček prenese tudi na sogovornika.
»Karizmatičnost pomeni, da vsak dan znam reči, da česa ne vem; priznati, da česa ne razumem, prositi za dodatno razlago in preveriti, ali prav razumem. Za to, da si karizmatičen, morajo obstajati ljudje, ki te kot takega prepoznajo. Zato karizmo razumem predvsem kot odnos, ki ga zgradiš z ljudmi okoli sebe. Karizmatičen si, če si osredotočen na to, da rezultate dosežeš skupaj s timom, če se znaš postaviti v čevlje drugih in jih resnično razumeš v različnih situacijah njihovega življenja – tako dobrih, kot slabih. Treba je veliko opazovati, se učiti in izobraževati. Tako se naučiš sodelavce začutiti in jim znaš prisluhniti tudi, ko ti na primer govorijo nekaj neprijetnega o tebi samem. Pomembno je, da znamo sodelavce pohvaliti takoj in ne čez osem mesecev po uspehu, v okviru letnega razgovora. Da, karizmatičnost se lahko ”natrenira”, a pri tem je treba zaupati vase in v soljudi – verjeti v sposobnost prilagajanja vedenja za skupno dobro in prepoznati potenciale pri sodelavcih ter spodbujati njihov razvoj. Brez tega nikoli ne moreš biti pristen. S pravim pristopom je mogoče zagotoviti spremembe tako pri sebi, kot pri drugih in v družbi nasploh. Večkrat poudarim, da je večinoma bolj pravi pristop tisti ženski, zato so nam tudi v karizmatičnosti pogostokrat lahko za zgled prav kolegice.«

Karizmatičnost pomeni, da vsak dan znamo reči, da česa ne vemo; priznati, da česa ne razumemo, prositi za razlago in preveriti, ali prav razumemo.

Zgradite svojo karizmo v pet korakih: