Ko govorimo o reviziji ali reviziji poslovanja, se srečujemo z številnimi storitvami, ki so si popolnoma različne in imajo vsaka svoj namen, svojo podlago, svoj način dela. Žal pa jih mnogi mečejo v en koš. Dogaja se celo, da nekateri naročijo notranjo revizijo, pa pričakujejo mnenje o računovodskih izkazih. Kar seveda ni sprejemljivo. Naj poskusim razjasniti razlike!
A/ Revidiranje računovodskih izkazov
(v praksi imenovano tudi Zunanje revidiranje ali Zunanja revizija) pravnih oseb se opravlja v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja in temeljnimi revizijskimi načeli. S tem zagotavljamo tako izvedbo revizije poslovanja, kot jo predpisuje zakon ali kot jih želi naročnik pripraviti na lastno željo oziroma na zahtevo družbenikov ter želi mnenje o računovodskih izkazih oziroma letnem poročilu, ki vključuje računovodske izkaze. Revidiranje izvajajo pooblaščeni zunanji revizorji.
B/ Revidiranje ob statusnih spremembah podjetja
(revizije v postopkih prisilne poravnave, stečaja, likvidacije, ustanovitvene revizije, revizije ob združevanju in pripojitvi ter razdelitvi in oddelitvi družbe) in pripravo različnih revizijskih poročil pri posebnih revizijah in revizijah sorodnih storitev (revizije namenske porabe sredstev, preizkušanje računovodskih izkazov (review), revizija poslovanja (performance audit), revizija stvarnih vložkov, revizije obveznosti) v skladu z zakonom opravljajo pooblaščeni zunanji revizorji
C/ Notranje revidiranje
se opravlja v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Gre za notranje revidiranje, ki se osredotoča na učinkovitost, uspešnost poslovanja, na posamezna področja dela, na uresničevanje strateških in operativnih ciljev, na vrednotenje uspešnosti obvladovanja ključnih tveganj (uspešnost delovanja notranjih kontrol: da, so potrebne) in na vrednotenje uspešnosti vodenja in upravljanja. Standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju sicer opredeljujejo celovito mnenje notranjega revizorja, a to ni mnenje o pravilnosti računovodskih izkazov. Razumljivo povedano celovito mnenje notranjega revizorja pomeni: da poslovni sistem deluje in na dolgi rok zagotavlja stabilno poslovanje, torej delovanje na področjih:
- virov (kadri, informacijska podpora, varnost, zaupanje, inovativnost in kreativnost na pravih mestih, podatki, oprema)
- procesov (povezani med seboj in z zastavljenimi cilji, učinkoviti, enostavni in s tem pregledni ter gibljivi/elastični/prilagodljivi in v skladu s prejeto strategijo)
- komuniciranja (tokovi/kanali, pogovori, subtilne niti med odločevalci, ki so pogumni in prodorni in imajo integriteto, znanje in hrbtenico in voljo; ki pravočasno sporočajo in poročajo in se odzivajo na navedeno; in ukrepajo; odločajo)
Celovito mnenje lahko podjetju izda licencirani preizkušeni notranji revizor, za to pa potrebuje najmanj 10 delovnih dni letno. In še to v primeru, da med pregledom ne najde hudih slabosti in pomanjkljivosti, ki zahtevajo povečanje obsega pregleda.
V tem primeru gre torej za notranjo revizijo ali interno revizijo, ki pa jo lahko na podlagi pisne pogodbe opravljajo tudi tisti, ki v organizaciji niso zaposleni – a imajo pogoje in predvsem znanje, da jo opravijo. Izvajajo jo torej zaposleni preizkušeni notranji revizorji ali zunanji izvajalci notranjega revidiranja (preko out-sourcing-a ali co- courcing-a).
Notranje revidiranje se izvaja v skladu z določenim okvirom, ki si ga lahko ogledate na povezavi: https://www.iia.si/wp-content/uploads/2018/05/Plakat-IPPF-press.pdf
Č/ Revidiranje računovodskih izkazov proračunskih uporabnikov
Porabo proračunskih sredstev in izkazov revidira Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu s svojim letim načrtom. Glede na obseg oziroma število vseh ministrstev, organov v sestavi ministrstev, uradov, agencij (agencije delujejo kot osebe javnega prava, ki opravljajo regulatorne, razvojne ali strokovne naloge v javnem interesu), pooblaščencev, zavodov (s področja zdravstva, šolstva, športa…) lahko Računsko sodišče vsako leto pregleda le del celotne porabe naših sredstev. Pa se ne ukvarja le z revidiranjem izkazov (pravilnost, zakotnost, namenska poraba sredstev), temveč tudi s smotrnostjo (gospodarnost, učinkovitost…). Te revizije proračunskih uporabnikov z vidika porabe sredstev in smotrnosti opravljajo državni revizorji in preizkušeni državni revizorji.
D/ Notranje revidiranje proračunskih uporabnikov
se opravlja na podlagi »Usmeritev za državno notranje revidiranje« (povezava https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UNP/Dokumenti/SNNJF/Usmeritve-/Usmeritve-za-drzavno-notranje-revidiranje.pdf) in jo lahko proračunski uporabniki poverijo svojim zaposlenim ali zunanjim izvajalcem, pooblaščenim za notranje revidiranje. Vendar morajo oboji izpolnjevati predpisane pogoje in se vpisati v register izvajalcev notranjega revidiranja (UNP). Šteje se, da ima zunanji izvajalec ustrezno znanje, veščine in sposobnosti, če je vsaj vodja revizijske skupine pridobil enega od naštetih strokovnih nazivov:
- preizkušeni notranji revizor, ali
- državni notranji revizor po Zakonu o javnih financah, ali
- preizkušeni državni notranji revizor po Zakonu o javnih financah, ali
- državni revizor po Zakonu o računskem sodišču, ali
- preizkušeni državni revizor po Zakonu o računskem sodišču, kar je določeno v razpisu, saj se mora za izbor opraviti javno naročilo.
Vse vrste revidiranja sodijo v nadzor. In nadzor je po vsebini preventiva. Preventivo smo »že osvojili«, vsaj pri zdravstvenemu vidiku: umivanje zob in rok, gibanje, zdrava prehrana – je nekaj čisto naravnega, jasnega, enostavnega. Kaj pa pri poslovanju? Ha, tukaj pa preventive ne razumemo najbolje, kaj menite? Komu in zakaj revidiranje koristi? Vas zanima več?
Tatjana Habjan