Podjetnik, eden od družbenikov nekega d.o.o.-ja na primer z leti pride do ugotovitve, da ne more več naprej kot družbenik.
Podjetje je medtem zraslo, dobro posluje, vendar se med družbeniki pojavljajo napetosti glede delovnih obveznosti, izvrševanja istih, plačila zanje, pa tudi delitve ustvarjenega dobička. Ali pa želi družbenik vložiti v povsem drug posel, ali se čuti prestarega, da bi še sodeloval in še 1000 drugih razlogov bi se našlo. In potoži o tem znancu, ki pa mu ponudi odkup njegovega deleža v podjetju. Super, mar ne? Vendar pa, ko se je pred leti v podjetniškem navdušenju sestavljala in podpisovala družbena pogodba, družbenik ni bil pozoren ali pa se ne spomni, da je morda v družbeni pogodbi tudi predkupna pravica družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo ob prodajo poslovnega deleža izbranemu kupcu.
Omejitev je tako predkupna pravica.
Čeprav lahko vsak družbenik odproda ali odsvoji svoj delež, predkupna pravica zagotavlja, da imajo preostali družbeniki prednost nakupa pred tretjimi osebami in jim je svoj delež izstopajoči družbenik dolžan prodati po isti ceni, kot jo ponuja tretja oseba. Lahko se zgodi, da družba sama prevzame delež izstopajočega družbenika in ga vodi kot lastni delež. Namreč, kdo se ne bi vprašal, kaj se lahko zgodi, ko bi neznana, tretja oseba, vstopila kot družbenik. Morda bi počela nekaj ali vse od naslednjega in še marsikaj bi lahko navedli:
- Neprilagojena za skupno upravljanje družbe
- Ne ve nič ali ne dovolj o panogi, v katero se podaja
- Želi le maksimirati svoj vložek
- Želi postopno izriniti ostale družbenike
- Ruši podjetje, ker ima za seboj drugo agendo in je krt konkurenčnega podjetja.
Pred tako usodo se želi – logično – zavarovati sleherni družbenik.
Predkupna pravica družbenikov je sicer določena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in velja, četudi ni izrecno zapisana v družbeni pogodbi.
Pred prodajo deleža je zato vseeno potrebno pregledati družbeno pogodbo, v kateri je lahko predkupna pravica izrecno izključena. Včasih zaradi trhlega medsebojnega zaupanja družbenikov ali bolj projektno naravnane družbe, ker zakon določa dolg rok za plačilo kupnine ob izstopu – tri leta – in medtem lahko družb tudi bankrotira.
Družbenik, ki namerava svoj poslovni delež prodati, je dolžan druge družbenike o tem pisno obvestiti in navesti pogoje prodaje. V sporočilu je tudi poziv morebitnemu kupcu- družbeniku, da v roku enega meseca sporoči svojo pripravljenost za nakup. V primeru, da bi se za nakup odločil kateri od ostalih družbenikov ali celo vsi skupaj, mu je prodajalec deleža dolžan svojega tudi prodati po pogojih, ki jih je navedel. Če nihče od družbenikov v roku enega meseca ne poda nakupne namere, lahko postane kupec tretja oseba. Pogodba z njo mora biti sklenjena pod enakimi pogoji, kot je bila dana ponudba ostalim družbenikom. Če bi bila končna ponudba spremenjena, je potrebno predkupnim upravičencem ponoviti ponudbo po novih pogojih.
Prenos poslovnega deleža se sklepa v obliki notarskega zapisa.
Soglasje družbenikov
Družbeniki niso obvezani kupiti deleža drugega družbenika. Načelno zdaj družbenik – prodajalec lahko proda svoj delež tretji osebi. Razen….
Razen, če je v družbeni pogodbi klavzula, ki določa, da lahko družbenik proda svoj delež tretji osebi le s soglasjem vseh ali večine ostalih družbenikov. Ja, zagatno je lahko, vendar je to varovalni ventil za ostale družbenike, ki si želijo le novega družbenika, sposobnega vsaj nadomestiti družbenika – prodajalca deleža, ne pa nekoga, ki vstopa v družbo s figo v žepu.
Zgodi pa se lahko, da družbeniki ne želijo sprejeti novega družbenika in ne dajo soglasja k prodaji deleža. Tako je prodaja določeni tretji osebi preprečena. Družbeniku – prodajalcu preostane le izstop iz družbe.
Pridobitelj poslovnega deleža je oseba, ki je vpisana v register pravnih oseb. Ker družba med procesom odsvajanja in pridobivanja deležev poslovno ne miruje, ustvarja tudi obveznosti. Zanje sta družbi odgovorna odsvojitelj in pridobitelj solidarno.
Uredništvo Podjetnik.net
