• Covid-19 – POMOČ PODJETNIKOM
  • Javni razpisi
  • Avtorji
  • E-NOVICE
  • Več o portalu
  • OGLAŠEVANJE
  • Kontakt

NoviPodjetnik

  • Vodenje
  • Prodaja
  • Marketing
  • Komuniciranje
  • Nasveti
  • Zanimivo
  • Finance
  • Startup
  • Razpisi
  • E-NOVICE

Pravica do odklopa

Čas branja: 4 min      

S pandemijo se je močno povečal tudi delež zaposlenih, ki delajo (tudi) od doma. V Sloveniji se je ta delež zaposlenih, ki ne delajo samo na enem mestu, torej tudi od doma, povečal z 21 %  (leta 2015) na vsaj 30 %; drugje, na primer na Danskem, je rasel od 38 % naprej (vir: EWCS 2015); po oceni se je delež v EU povprečno povečal za okoli 30 %.

 

Ne samo to – številni ljudje, zlasti v manjših podjetjih, morajo biti več na razpolago, saj je konkurenčno okolje zanje trše in zahtevnejše. Tako ustvarjena kultura stalne dosegljivosti povečuje tveganje za depresijo, tesnobo in izgorelost med zaposlenimi, kar negativno vpliva na usklajevanje njihovega poklicnega in zasebnega življenja. Delo od doma je sicer ključnega pomena za ohranjanje delovnih mest in poslovanje med pandemijo koronavirusa,  vendar zaradi dolgih delavnikov in vse večje zahtevnosti prihaja do porasta primerov tesnobe, depresije, izgorelosti in drugih težav z duševnim in fizičnim zdravjem. Delavci praviloma delajo več ur kot sicer in so celo bolj produktivni, hkrati pa tudi drugače, dlje časa dosegljivi in »nadzorovani«. 

 

Evropski poslanci pozivajo evropsko komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo tistim, ki delajo na daljavo, omogočila digitalni odklop zunaj delovnega časa. Zakonodaja bi morala določati tudi minimalne zahteve za delo na daljavo ter delovne pogoje, delovni čas in čas počitka. Za delavce, ki uveljavljajo pravico do odklopa, ne sme biti posledic  .  ..

 

Pravica do odklopa je torej temeljna pravica, ki delavcem zagotavlja, da jim zunaj delovnega časa, med vikendi, dopustom in bolniško odsotnostjo ni treba opravljati z delom povezanih nalog, kot so telefonski klici, pisanje elektronskih sporočil in drugo digitalno komuniciranje. Države morajo zagotoviti, da delodajalci delavcev zaradi tega ne bodo diskriminirali, kritizirali, odpuščali ali jim kako drugače škodovali. Čeprav je bila pobuda v Evropskem parlamentu sprejeta, pa so proti glasovale Nizozemska, Danska in Švedska – prav države, ki so imele na že prej visok delež delavcev od doma največji prirastek teh zaradi pandemije.

 

Evropska izkušnja je, da (ne)dosegljivost prakticira koncern VW že od leta 2012, BMW pa od leta 2014. Francozi so začeli javno razpravo o potrebnosti takega zakona že leta 2001 in ga sprejeli 2017. (Legifrance, Code du travail –  Article L2242-17 , version 7, September 2018). V Franciji je udejanjenje zakona v rokah delodajalcev. V praksi nekateri ne dovolijo npr. odgovarjanja na mejle po koncu delovnega časa, drugi pa prepovedujejo celo pošiljanje mejlov. 

 

Za mnenje smo večkrat prosili tako zvezo sindikatov  kot zvezo delodajalcev, ki se nista odzvali; zdi se, da je sreča, duševno in fizično zdravje delavca – posameznika predvsem v domeni njegovega šefa, velikim deležnikom, dejansko tistim, ki bi morali najtesneje stati za delavci, ki jim zaupajo,  pa to ni posebno mar in se očitno raje ukvarjajo s politično borbo in prerivanjem, kdo bo koga …

Pač pa se je nemudoma odzvala Ljudmila Novak, evropska poslanka:

“Zdravstvena kriza COVID-19 je prisilila zaposlene po vsej Evropi, da delajo od doma, kar omogočajo nova digitalna orodja. Zavedamo pa se, da ob takšnem načinu dela vse bolj v ospredje prihajajo pričakovanja delodajalcev, da so zaposleni ves čas povezani na medmrežju, čeprav gre za čas izven delovnega časa.  Menim, da mora vsak zaposleni imeti pravico do počitka in prostega časa, ne glede na to, ali dela od doma ali ne. Pozdravljamo okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev, v katerem je zapisana zaveza po dialogu pri reševanju tovrstne problematike.  Prepričana pa sem, da nikakor ne smemo posegati v ukrepe, ki so dejansko koristni za zaposlene. Številni zaposleni pozdravljajo možnost prilagodljivega načina kraja dela. Seveda pa moramo delodajalcem in zaposlenim dati možnost ustrezne samoregulacije.”

 

Delo od doma ali z večih lokacij bo tudi po pandemiji zagotovo stalnica v precej višjem deležu, kot je bil pred pandemijo.  V kolikšnem obsegu bo to, kako bodo zaposleni kompenzirani, kakšne stroške bodo imeli delodajalci, kako bo narasla produktivnost, kako se bo spremenilo vodenje in motivacija, in še tisoč drugih vprašanj  bo potrebno reševati sproti.

 

Ostaja pa človek, zaposleni, ki ustvarja novo vrednost za družbo, za organizacijo, za katero dela, pa tudi zase.

Vendar ne za ceno prekomernega stresa, uničenega duševnega in tudi fizičnega zdravja. Zakonodaja in interna pravila naj omogočijo dostojno delo in bivanje. 

 

P.s.: presenetila nas je ugotovitev, do katere smo prišli mimogrede, ko smo iskali zakonodajo glede pravice do odklopa na Danskem. Morda smo kaj spregledali, ampak zakona nismo našli, danski prijatelji pa so nam povedali, da se te stvari pri njih urejajo v podjetjih interno. Pri menda najvišjem odstotku delavcev, ki delajo od doma, je Danska hkrati stalno na vrhu lestvice najbolj srečnih državljanov, saj  praviloma vsi zapustijo delovna mesta, da se dejansko lahko  izven delovnega časa posvetijo družini; komaj 8 %  jih dela preko rednega delovnega časa, trikrat manj od povprečja EU – da o sedmih tednih dopusta ne govorimo. Je to stvar nacionalne kulture, tradicije in/ali morda temeljne socialne miselnosti? 

 

 

Uredništvo Podjetnik.net

 

 

 

Feb 1, 2021Podjetnik.net
Razširite vsebino:
Sledite nam na Facebooku!
1 februarja, 2021 Covid-19covid-19, podjetnik, slovenija
Podjetnik.net

POVEŽIMO SE!

LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/podjetnik/

Facebook: Podjetnik.net

Youtube: http://www.youtube.com/c/Podjetniknet

Twitter: Podjetnik.net on Twitter

Samoorganizacija dela od doma ali v pisarniManager delovne sreče
 KATEGORIJE 
  • Arhiv (3)
  • Covid-19 (25)
  • Dogodki (4)
  • Finance (52)
  • Izobraževanje (79)
  • Javni razpisi (9)
  • Komuniciranje (41)
  • Marketing (27)
  • Podjetniški priročnik (3)
  • Praktični nasveti (83)
  • Prodaja (38)
  • Startup (35)
  • Veliko o vsem (64)
 Zanimivo 
Vsebinski marketing – 8 korakov | [3/3] | Domen Hrabar
Priprave na sejemski nastop
Kako doregistrirati gospodarski subjekt v socialno podjetje?
Franšize | Kupujem franšizo – kaj vprašati franšizorja?
Darinka Pavlič Kamien | Kje, za vraga, se je izgubil odgovor?
Kako vaša denarna prepričanja vodijo vaše življenje? | Tina Grilc
Detektivski nadzor bolniškega staleža | detektiv Aleš Ažman
 POSLOVNI DOGODKI 
500 PODJETNIC – 2019
BREZPLAČNI SEMINAR : RUSKI TRG – miti in realnost
8. PR teater | Ljubljana, 16. nov.’17, FDV
DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO – KONFERENCA | 26. 10. 2017
Do 2. 10. 2017 je mogoč vpis na vse javno veljavne višješolske in visokošolske študijske programe
 PRIJAVA NA NOVICE 
 Kategorije člankov 
  • Arhiv (3)
  • Covid-19 (25)
  • Dogodki (4)
  • Finance (52)
  • Izobraževanje (79)
  • Javni razpisi (9)
  • Komuniciranje (41)
  • Marketing (27)
  • Podjetniški priročnik (3)
  • Praktični nasveti (83)
  • Prodaja (38)
  • Startup (35)
  • Veliko o vsem (64)
 Javni razpisi 
javni razpis
Javni razpisi za kmetijsko dejavnost
digitalni marketing
Vavčerji za digitalni marketing ponovno odprti
Vavčerji za digitalizacijo malih in srednje velikih podjetij
Nepovratna sredstva za slovensko podeželje – slabo izkoriščen potencial
Spodbude za digitalno transformacijo MSP – P4D
subvencioniranje skrajšanega delovnega časa
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa
vavčer za digitalni marketing
Vavčer za digitalni marketing ponovno odprt!
2015-2021 © Podjetnik.net (Zavod Inštitut Mediapro) | www.mediapro.si