Pogosto se dogaja, da lastnik gospodarske družbe nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi z lastno družbo, ampak jo, povsem neravno, vseeno upravlja kot poslovodja.
Morda je zaposlen kje drugje, morda je upokojen, se šola, je zaposlen za polovični delovni čas,… Zakon pričakuje, da je relacija med poslovodjem in gospodarsko družbo urejena tudi s pogodbo o poslovodenju.
Pogodba o poslovodenju je dvostranska pogodba civilnega prava, sklenjena med poslovodjo in družbo, ki jo ta vodi.
Ni nujno, da gre za enoosebno družbo, katere lastnik je ista oseba, lahko gre za večosebno družbo, v kateri poslovodja nima večinskega delež ali deleža sploh.
Pogodba o poslovodenju se sklene v primerih, ko družba in poslovodja nimata namena skleniti pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa želita urediti medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem funkcije vodenja. Odnos med strankama je bolj svoboden, kot v primeru pogodbe o zaposlitvi, jasno pa je, da določila ne smejo nasprotovati veljavni zakonodaji in pozitivni poslovni praksi.
Pogodbo o poslovodenju v skladu z določbami Zakona o dohodnini opredelimo kot »pogodbo o vodenju ali vodenju in nadzoru poslovnega subjekta, ki je pravna oseba«.
Pogodba o poslovodenju je pogodba o opravljanju funkcije poslovodje, ki je inominatna pogodba civilnega prava (in ne pogodba o zaposlitvi) in vsebuje elemente mandatne pogodbe in pogodbe o delu, kot sta sicer urejeni v obligacijski zakonodaji. Z njo se direktor (poslovodja) zaveže, da bo vodil posle družbe, zastopal družbo in opravljal vse druge naloge, ki sodijo k funkciji direktorja, družba pa se zaveže direktorju za to plačati. Pogodba je torej sklenjena med fizično (osebo, ki je bila imenovana za direktorja) in pravno osebo (družbo, ki jo bo fizična oseba vodila in zastopala).
Plačila in povračila stroškov za poslovodjo, ki ima z gospodarsko družbo pogodbo o poslovodenju, so praviloma manjša, kot bi bila po pogodbi o zaposlitvi in so zato za gospodarsko družbo privlačnejša.
Zavezanec za plačilo prispevkov je namesto delodajalca sam poslovodja in se mora obvezno zavarovati po zavarovalni podlagi 040. Hkrati je to manjši hendikep za družbo, ker zato prikazuje višjo davčno osnovo. Poslovodja je na podlagi pogodbe o poslovodenju, obvezno zavarovan enako kot delavec v delovnem razmerju, razen če obvezno zavarovan že drugje in če njegovi mesečni dohodki po pogodbi presegajo minimalno plačo.
Družbenik enoosebne družbe, torej lastnik, ki je v isti poslovodja, se vključi v zavarovanje za nadomestilo za brezposelnost na zavarovalni podlagi 112. Družbenik večosebne družbe, ki je v njej poslovodja, se ne morejo zavarovati za primer brezposelnosti.
Pogodba o poslovodenju ima načelno naslednje elemente:
- pogodbeni stranki
- opredelitev relacije med njima in predmet pogodbe
- obveznosti in odgovornost obeh strank
- trajanja dela in kraj dela
- plačilo / nagrada in opredelitev povračila stroškov
- zavezo o nerazkrivanju ipd.
- morebitne druge določbe
- način reševanja sporov
- trajanje pogodbe
Prejeti dohodki za vodenje poslovnega subjekta se štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Bonitete se ugotavljajo na podlagi 39. člena ZDoh-2. V primeru pogodbe o poslovodenju, ko poslovodja v družbi ni zaposlen (predvidevam, da je obvezno zavarovan drugje), se bonitete obdavčujejo tako, da se prištejejo dohodku poslovodje.
Zakon o dohodnini izenačuje prejemke poslovodnih oseb, ki temeljijo na sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, s prejemki oseb, ki vodijo posle družbe na drugi pravni podlagi (pogodbi o poslovodenju).
Od plačila poslovodji med letom se obračunava in plačuje akontacija dohodnine, kar je zavezan storiti izplačevalec v imenu in za račun poslovodje. Dohodki iz delovnega razmerja se vključujejo v letno davčno osnovo zavezanca za davek.
V davčno osnovo se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom in sicer do višine, ki je določena z Uredbo.
Uredništvo Podjetnik.net
