Odpravnine določa prenovljeni zakon ZDR-1. V njem je tudi nekaj nedoslednosti, kjer smo si pomagali s pojasnili oz. tolmačenjem Ministrstva za delo in sodnimi spisi. Pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko preneha:
- s predčasno odpovedjo pogodbe (delavec se »odpusti«)
- z iztekom pogodbe, torej ko ta preneha veljati oz. ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.
Za predčasno odpoved velja, da delavcu pripada odpravnina, tako kot je to v primeru odpovedi zaposlitve za nedoločen čas. (več: https://podjetnik.net/odpravnina-pri-odpovedi-pogodbe-o-zaposlitvi/ ).
Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka.
V primeru izteka pogodbe za določen čas, delavcu prav tako pripada odpravnina, vendar zanjo veljajo drugačni pogoji v skladu s petim odstavkom 79. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; ZDR-1).
foto: Vito Komac
Delavcu, ki je zaposlen s pogodbo za določen čas, po izteku pogodbe ne pripade odpravnina:
- če po poteku te pogodbe delodajalec zaposli delavca z nedoločen čas
- če delodajalec ponudi delavcu po izteku ustrezno oz. primerljivo delo, kot ga je delavec opravljal po dosedanji pogodbi.
V primeru veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu, se trajanje zaposlitve šteje od sklenitve prve, do poteka zadnje pogodbe.
Delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi prav tako ne pripada odpravnina v naslednjih primerih:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- manj kot 3-mesečno trajanje pogodbe za sezonsko delo
- prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del
- prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Delodajalec je dolžan delavcu vročiti sklep o višini dohodnine. Kadar delodajalec delavcu odpravnine noče izplačati, ga lahko delavec v prvem koraku pozove na izplačilo in opozori na morebitne posledice neizplačila, kasneje pa se lahko obrne na delovno sodišče.
Višina odpravnine je odvisna od dolžine pogodbe za določen čas. Če je ta sklenjena:
- za eno leto ali manj – 20% osnove
- za več kot eno leto – 20% osnove, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela.
Primer izračuna, če je znaša neto plača, kot je približno višina povprečne plače v R Sloveniji v l. 2020 – 1.133,50 EUR; primer 1) je za enoletno delo, primer 2) pa za 21 mesecev
Add 1) 1.133,50 x 20% = 226,70EUR
Add 2) (1.133,50 x 20%) + (1/12 x 1.133,50 x 20% x 9)= 226,70+170,02=396,72EUR
Torej, pozor že pri sklepanju pogodb in njihovi dolžini. ZDR-1 zaradi različnih razlogov omejitev opravljanja del po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Določen čas je omejen na največ dve leti.
Uredništvo Podjetnik.net
