Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov je nadležna zadeva za obe strani. Delodajalec je v zadregi, ker ne more zagotoviti dela in hkrati izgublja dobrega delavca, delojemalec pa je postavljen na cesto brez rednih dohodkov in se sooča z eksistenčnimi problemi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

Delodajalec lahko odpove redno pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, za kar mora navesti natančne razloge (npr. posledice pandemije, reorganizacija, izguba trga, odpoved dobaviteljev ipd.). Odpoved pogodbe mora biti v pisni obliki. V njej mora delodajalec seznaniti delavca o pravnem varstvu. Delavec lahko o odpovedi obvesti svoj sindikat. Če ni član, mora to na zahtevo delavca storiti delodajalec. Sindikat ali delavski zaupnik mora podati mnenje o tem v šestih dneh, sicer velja, da ne nasprotuje.

Vročanje odpovedi

Delojemalec mora biti z odpovedjo seznanjen. Praviloma se ta vroča osebno v prostorih delodajalca, delavec pa jo je dolžan prevzeti. Četudi bi to zavrnil, se šteje, da je bila vročitev opravljena, kar mora po potrebi delodajalec dokazati.

Manj pogosto se odpoved pošilja s priporočeno pošto s povratnico. Bolj poredko se uporablja objava na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Za delavca, ki na uradnem naslovu ni znan, ali za delavca, ki nima prijavljenega bivališča v R Sloveniji, se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v zaprti ovojnici pritrdi na oglasno mesto na sedežu delodajalca, ki je dostopno delavcu. Za vročeno velja odpoved po osmih dneh.

Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi s pisemsko pošiljko, kadar osebna vročitev ni mogoča, se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka.

Pošta delavcu v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, da mora pošiljko dvigniti na pošti v 15-tih dneh. Če je ne dvigne, se šteje za vročeno, delavcu pa se dostavi v njegov predalčnik.

Situacija v času pandemije korona virusa

Če delavec meni, da je bil s tako vročitvijo oškodovan, se lahko obrne na inšpektorat za delo, zadevo pa presoja delovno sodišče.

Ker roki v nenujnih sodnih postopkih trenutno sicer ne tečejo, bodo pa lahko oškodovani delavci varstvo pravic pred delovnim sodiščem uveljavljali po prenehanju veljavnosti pandemijskih ukrepov, oziroma najkasneje 1. julija 2020.

Uredništvo