Kaj sploh je konkurenca? Spomnimo se tržnega stanja popolne konkurence, ki jo je opisoval Adam Smith kot »nevidno roko«, ki uravnava tržišče (mimogrede: ugotovitev ni bila čisto njegova). Torej gre za stanje na trgu, kjer je mnogo ponudnikov in mnogo kupcev. Tako ‘idealizirano’ stanje je še malokje, dandanes morda pri ponudnikih gostinskih storitev, pekih, izposojevalcih športnih koles v turističnih krajih, vulkanizerjih in seveda še kje. Prevladuje pa nepopolna konkurenca, in še ta je pogosto ogrožena z nepoštenim in neetičnim delovanjem nekaterih konkurentov, ki bi si radi pridobili poseben, priviligiran položaj na trgu. Želijo, na primer, uničiti druge konkurente in postati monopolist ali vsaj oligopolist …
Problematiko nelojalne konkurence sicer ureja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), objavljen v UL 11.4.2008. Za izvajanje zakona skrbi Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence.
Prepovedana dejanja in nelojalna konkurenca
Delovanje nekega podjetja na trgu, ki je v nasprotju z dobro prakso, poslovnimi običaji in uzancami, in ki že povzroča škodo konkurentom ali bi jo utegnilo povzročiti, se imenuje nelojalna konkurenca. To so predvsem naslednja dejanja:
- zloraba imena, blagovne znamke ali logotipa drugega podjetja, če se s tem ustvarja zmeda na trgu
- prodaja blaga z uporabo gornjih elementov
- spodbujanje prekinitve poslovnih razmerij med drugimi podjetji
- angažiranje prodajnikov ali zastopnikov drugega podjetja
- industrijsko vohunstvo kot pridobivanje zaupnih podatkov in informacij o drugem podjetju, in tudi posredovanje zaupanih podatkov oz. poslovnih skrivnosti tretjim osebam
- vse oblike podkupovanja oseb v drugem podjetju z namenom pridobivanja koristi
Globe pri nelojalni konkurenci
Agencija lahko v primeru kršitve nekaterih členov zakona (6., 9.,) pravno osebo kaznuje s prekrškovno globo v višini 10% zadnjega letnega prometa, odgovorno osebo pa z globo od 5.000 € do 30.000 €.
O čem govori 6. člen zakona?
Prepovedani so dogovori o cenah in poslovnih pogojih, usklajen tržni nastop, omejevanje razvoja neke poslovne dejavnosti, poslovanje po neenakih pogojih do sopogodbenikov, dodajanje obveznosti v pogodbe, ki pa niso nujne, in vrsta drugih – kot jim običajno pravimo, kartelnih določb.
Udeleženec kartelnega dogovora (v katerega je bil morda prisiljen) lahko vloži prijavo na Agencijo. To imenujejo prijava po programu prizanesljivosti. Lahko pa tudi anonimna oseba poda prijavo zoper taka dejanja, njeno anonimnost pa je dolžna agencija čuvati.
Pa 9. člen?
Te določbe so zaradi majhnosti našega trga in nepopolne konkurence na njem še posebej zanimive in pojavne.
Marsikdo ima prevladujoč položaj na trgu. Če ga zlorablja, je »v grehu« do zakona.
Pri domnevni zlorabi Urad upošteva zlasti tržni delež v Republiki Sloveniji. Za prevladujoč položaj se šteje, če ima posamezno podjetje preko 40-odstotni delež, povezana podjetja pa 6o-odstotnega in več. Poleg deleža štejejo tudi možnosti in sposobnosti postavljanja administrativnih, pravnih in dejanskih ovir za vstop na trg, financiranje in ekskluziven dostop do dobaviteljev.
Zloraba prevladujočega položaja kot izvajanje nepoštenih praks zajema zlasti že omenjene, kot so:
- neenaki pogoji za primerljive posle in vsiljevanje dodatnih obveznosti v pogodbah
- omejevanje proizvodnje in tehnološkega razvoja
Koncentracija
Agencija naj bi se zelo razhudila, kadar bi zaznala nedovoljeno koncentracijo podjetij. Zdi se, da v praksi ni povsem tako (ali pa dela ne zna ustrezno skomunicirati do javnosti), toda vendarle naj bi reagirala na:
- združitve podjetij ali delov z namenom dobivanja prevladujočega položaja
- lastništvo konkurentov v rokah iste osebe ali skupine
- ustanovitev skupnega podjetja s strani dveh ali več neodvisnih oseb
Kontrolo nad podjetjem predstavljajo tiste pravice, ki omogočajo razpolago z njegovim premoženjem ali (posredne) glasovalne pravice.
Podjetje mora priglasiti namero o koncentraciji Agenciji, če je letni promet prevzetega podjetja presegel 1 mil. €, v primeru skupnega podjetja pa 35 mil. €, pa tudi v primeru, da udeleženci koncentracije presegajo 60-odstotni tržni delež.
Podjetje mora prijavo podati v roku 30 dni po sklenjeni pogodbi, sicer lahko pričakuje kazen v višini 10 % skupnega letnega prometa.
Nepoštene prakse v trgovini
Agencija za varstvo konkurence je opravila ustrezno raziskavo in ugotovila v več kot 50 % primerov najhujše kršenje, kakršno je, denimo:
- vsiljen prispevek ponudnika, da se nek artikel sploh uvrsti na prodajne police trgovca
- vsiljevanje plačilnih rokov, popustov, rabatov, naknadnih izvenpogodbenih dobropisov ipd.
- dobava trgovcu artikle po akcijskih cenah tudi izven akcijskega obdobja
Na strani agencije je zapisanih precej primerov, ko je ta za različne zneske oglobila posamezne pravne osebe.
Morda je prišel čas, da postanejo podjetniki in poslovneži bolj dojemljivi za zakon, ki jih pravzaprav ščiti in preprečuje nepravilne, neposlovne in celo kriminalne dejavnosti,in se lotijo anonimnih (in celo samoprijav), da se ustvari red.
Andrej Matvoz, direktor Javne agencije R Slovenije za varstvo konkurence, pa je za nas zapisal:
Ključna aktivnost Agencije je obravnava najhujših kršitev s področja omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja, saj te kršitve najbolj neposredno vplivajo na stanje na trgu in tudi na potrošnike. Aktivnosti agencije so močno odvisne tudi od aktualnih dogodkov in posrednih ter neposrednih zaznav proti konkurenčnih ravnanj. Ob tem Agencija posebno pozornost namenja tudi ozaveščanju ter prepoznavnost v javnosti in vseh ostalih udeležencev na trgu o politiki varstva konkurence, dodatno pa bo okrepila aktivnosti na področju osveščanja o možnostih, ki jih nudi program prizanesljivosti. Hkrati smo okrepili tudi nadzor nad razpisi pri javnem naročanju, kjer spadamo med najbolj učinkovite zastopnike javnega interesa.
Ena najpogostejših dejavnosti Agencije je presoja skladnosti koncentracij s pravili konkurence, kjer bo Agencija obravnavala vsaj 20 primerov letno. Ocena je podana glede na statistiko preteklih let, vendar pa glede na vsakokratne aktualne napovedi o aktivnostih gospodarstva ter predvidene prevzemne aktivnostih, lahko Agencija zaključi tudi bistveno večje število presoje koncentracij.
Agencija je z uveljavitvijo dodatnih določb Zakona o kmetijstvu prevzela tudi nove pristojnosti na področju urejanja odnosov v verigi preskrbe s hrano. Zato bo tudi na tem področju zagotavljala stalen nadzor in presojo tržnih aktivnosti z namenom preprečevanja omejitev ali izkrivljanja konkurence v tem segmentu trga.
Za zagotavljanje učinkovite konkurence so izjemno pomembne sektorske raziskave, saj ni mogoče vedno ugotoviti, katera ravnanja so sporna in kot taka omejujejo konkurenco. Na podlagi različnih kazalcev, kot so togost cen, ovire za vstop novih konkurentov na trg in drugih okoliščin je mogoče sklepati, da trg ne deluje tako, kot bi moral. V takih primerih je raziskava sektorja tisto orodje, ki omogoča podrobnejši vpogled v posebnosti posameznega sektorja oziroma v poslovna razmerja, ki se vzpostavljajo na trgu. Vsako leto Agencija opravi vsaj eno sektorsko raziskavo, ki se nanaša na eno aktualno in potencialno sporno področje.
Agencija med svoje prioritete uvršča tudi nujne spremembe področne zakonodaje in sicer z namenom, da bi z uvedbo enotnega postopka postal postopek pred Agencijo bolj učinkovit.
Uredništvo Podjetnik.net
