V prvem prispevku smo opisali nekaj napak, ki jih delajo podjetniki – začetniki, in ki so lahko usodne za uspešnost novega podjetja.
To so zlasti, da: ne zaupate sodelavcem, jih ne opazujete, jih morda zavajate, delate enako z vsemi sodelavci, v stiski sprejemate vsakršne posle in ne komunicirate dovolj s predpostavljenimi, lastniki ali financerji.
V tem prispevku se bomo lotili še drugih napak, ki so tudi lahko usodne za podjetje.
Podcenjevanje konkurence
Videli smo številna zagonska podjetja, ki so v svojih predstavitvah investitorjem trdila, da nimajo prave konkurence. Še huje je, če tako zares mislijo. V tem velikanskem globalnem svetu vedno obstaja konkurent – če nič drugega, vsaj drug produkt, ki lahko nadomesti vašega ali zadovolji kupčeve potrebe na ustreznejši način. Zato ne podcenjujete konkurence in dobro opravite domačo raziskovalno nalogo: detektirajte jo in proučite. Še bolje – ves čas razvoja in tudi po launchu budno sledite tržnemu dogajanju, da bi se pravočasno ubranili pred konkurenco in ustrezno ukrepali. To lahko pomeni tudi ustavitev projekta, če bodo ocenjeni stroški manjši od rizika, da projekt pogori v fazi, ko bo vanj investiranih še veliko več sredstev, časa in upov.
Premajhen zaslužek
Imeli smo hišnega arhitekta, ki je oblikoval naše večje projekte. Vedno je do pikice izračunal vhodne stroške, nato pa nanje pribil še 100% – »da bo kaj ostalo«. In je. Če pa gre za podjetje na prostem tržišču in si na nek produkt na produkcijske stroške prilepi le 15 % zaslužek (da bo konkurenčno), vendar ga bodo ogrožala različna tveganja (od zalog do morda neprodajljivosti, pa neplačevanja s strani kupcev, reklamacij, garancijskih popravil, bančnih stroškov itd., na kar smo morda v začetnem navdušenju malce pozabili), potem smo na zares krhkem ledu in kaj lahko poči.
Drugo vrsto nevarnosti predstavlja premajhen zaslužek na strani distributerjev do kupca – veletrgovcev in trgovcev. Če denimo trgovec-posrednik na vašem produktu zasluži bolj malo ali premalo, bo – logično – dal prednost donosnejšim produktom in jih forsiral; morda bodo to celo konkurenčni produkti z višjo končno ceno za potrošnika, ker se mu pač delo z vašim premalo izplača.
Zanemarjanje marketinga
Žal zagnani novi podjetniki prepogosto mislijo, da je njihov produkt tako nov, tako zelo inovativen, da se bo prodajal kar sam od sebe. »Nekaj piarja in besed od ust do ust bo dovolj,« pogosto slišimo. Vendar pa je za uspeh zagonskega podjetja praviloma nujno, da to vloži kar resne denarje v marketing. Pri naslavljanju primerne ciljne skupine za oglaševanje se lahko zgleduje po konkurentih, če jih pozna, oziroma išče svojo pot. Kaj bo komunikacijski miks vseboval, seveda ni univerzalno – zagotovo pa plačano oglaševanje, piar, vsebinski marketing in optimizacijo spletnih sporočil. Vsekakor je potrebno ta sredstva vnaprej planirati in nikakor ne kalkulirati, da bomo dali v marketing, kar bo pač ostalo (če bo sploh kaj).
DIY – ‘Do It Yourself’
Do-It-Yourself? Mar lahko res vse delamo in postorimo sami? Veliko je podjetnikov, ki menijo, da sami prav vse naloge najboljše opravljajo, saj so povsem predani projektu in gorijo od želje po uspehu.
Nikar! Možnosti za vaše izgoretje so kar precejšnje. To pomeni vsaj postanek v bolnišnici ali zdravilišču, včasih celo v psihiatrični ustanovi za (ne)določen čas … Lahko se preprosto tiho zlomite, se začnete izogibati reševanju nastalih problemov, zapadete v depresijo … do končne pogube. Vodja se mora naučiti delegirati opravila in naloge na člane ekipe. Nezaupanje in stalno kontroliranje sodelavcev ne ustvarja dobrega delovnega vzdušja. Vodja – zagonski podjetnik – se mora sprijazniti z dejstvom, da potrebuje več kot le enega sodelavca, ki ga v primeru nuje nadomesti pri delu. Da bi mu bilo lažje, bi si pri vodenju lahko pomagal z mentorjem – izkušenim podjetnikom, ki bi ga najel (ali bi to bilo na pro bono-osnovi) in bi se nanj lahko pogosto ali redno obrnil za nasvet.
Torej nikar v smislu ‘do it yourself’! To ni najbolj pametni način.
Predanost ideji
Zelo nevarno je, kadar novega podjetnika prehudo nosijo krila kreativne ideje. Ne zaveda se nevarnosti, ki prežijo zaradi neorganiziranosti, ne pripravi delovnega načrta ali se ga ne drži, nesmotrno se porabljajo viri in venomer se kaj improvizira. Nerealistični cilji, ki jih je težko ali nemogoče doseči, ubijajo moralo vodji in članom tima. Nespametno je reči: »Naš cilj je, da letos zaslužimo pol milijona«, če ob tem ne določimo etapnih ciljev, načinov in aktivnosti, kako jih bomo dosegli, koliko sredstev bomo za to potrebovali in kje jih bomo dobili. Doseganje delnih, etapnih ciljev vzdržuje in krepi motiviranost ekipe vse do končnega, velikega cilja.
Podcenjevanje investicije
Novi posel novega podjetnika je zelo smotrno opredeliti v resnem poslovnem načrtu. Realnost predpostavk in simulacij naj oceni tretja oseba, saj novega podjetnika pogosto zanese, da upošteva le najugodnejše pogoje in pričakuje maksimalne rezultate. Neka ameriška raziskava je s precejšnjo verjetnostjo ugotovila, da v prvem letu poslovanja praviloma prihodki novega podjetja ne presežejo 50.000 $ … (Grozno, a ne? Mi pa smo videli milijone!). Tudi tako okleščena prihodkovna pričakovanja in bolj boleča potrebna sredstva je potrebno gledati z rezervo, saj vemo, »shit happens«. Pravzaprav vedno ugotovimo, da smo za razvoj do določene točke porabili več, kot smo načrtovali. Če načrtujemo porabiti vse, kar imamo, torej do zadnjega centa vse vložiti v naš projekt, potem smo lahko v hudih težavah: kaj bomo storili, če nam bo »špage« zmanjkalo, kje si bomo izposodili, od koga, pod kakšnimi pogoji … ? Skratka, rabimo plan B2, B3, …
Inštitut Mediapro
P.S.: več v tretjem delu prispevka.
