Korporativna inteligenca – kaj je to?
Podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in dolgoročno rasti, se kljub dejstvu, da jim je dandanes na voljo obilica javno dostopnih podatkov, vse pogosteje srečujejo s težavo pravilnega vrednotenja le-teh. V sodobnem poslovnem okolju, ki se vedno hitreje spreminja in ne temelji več zgolj na stroškovno učinkovitem obvladovanju relativno enostavnih proizvodnih procesov, namesto produktov največjo dodano vrednost in nujni pogoj za uspeh predstavljajo informacije. Le podjetja, ki odlično razumejo ne le sebe, pač pa tudi svoje partnerje (kupce, dobavitelje), konkurente in širše poslovno okolje (npr. ekonomsko politiko držav, v katerih poslujejo), bodo lahko v celoti izkoristila svoj potencial in poslovala donosno in varno. Zato ne preseneča, da je ena najhitreje rastočih poslovnih dejavnosti na svetu ravno t.i. korporativna inteligence (angl. »corporate intelligence«).
S pojmom korporativna inteligenca imamo v mislih vsakršno pridobivanje podatkov in pripravo relevantnih in pravočasnih informacij, ki naročniku (običajno podjetju) olajšajo postopek sprejemanja odločitev.
Korporativna inteligenca nudi odgovore na zelo raznolika vprašanja, kot npr.:
- katera so tveganja, s katerimi se sooča podjetje ob vstopu na določene trge;
- kako poslujejo glavni konkurenti podjetja (tu imamo v mislih tudi npr. identifikacijo vzrokov, zaradi katerih podjetja lahko dosegajo višje marže pri prodaji svojih produktov, ključne poslovne partnerje konkurentov, cenovno in trženjsko strategijo ipd.);
- pomoč pri prevzemih in združitvah podjetij;
- temeljita analiza obstoječih in morebitnih novih poslovnih partnerjev podjetij (identifikacija ključnih oseb za sprejemanje odločitev, poglobljena analiza njihovega preteklega poslovanja, identifikacija tveganj ipd.);
- identifikacija morebitnih prevar, zlorab ipd. (tudi v smislu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma);
- pridobivanje dokazov (kjer gre za sodne spore) in vzvoda v širšem smislu (kjer gre za izvensodne spore) za uspešnejšo izterjavo terjatev;
- pridobivanje informacij o skritem premoženju, odtujenih sredstvih ipd.
Korporativna inteligenca torej pomeni bistveno nadgradnjo splošno uveljavljenih pristopov k upravljanju tveganj, kot je npr. zanašanje na kvantitativne podatke bonitetnih agencij ipd. Navsezadnje je večina podjetnikov na podlagi lastnih izkušenj verjetno že ugotovila, da presoja smiselnosti naložb presega oceno zgolj kreditnega tveganja na podlagi statičnih in nepopolnih podatkov iz preteklosti.
Pri korporativni inteligenci uporabljamo številne vire in gre za zelo kreativno dejavnost, vendar je treba poudariti, da tu ne gre za gospodarsko vohunstvo. Korporativna inteligenca uporablja izključno zakonite metode in v nobenem pogledu ni etično sporna, čeprav se z njo predvsem v tujini v več primerih ukvarjajo posamezniki z izkušnjami iz obveščevalno-varnostnih služb.
Primeri iz prakse
Dodano vrednost uspešne uporabe korporativne inteligence lahko utemeljimo na treh primerih iz prakse:
- Finančni upnik v pogodbeno dogovorjenih rokih od svojega dolžnika (pravne osebe) ni uspel izterjati svoje nezavarovane terjatve. Nad dolžnikom je bil začet postopek prisilne poravnave, ki bi tako kot alternativni scenarij stečaja za upnika predstavljal znatno izgubo. Upnik je najel zunanjega svetovalca, ki je z uporabo naprednih preiskovalnih metod pridobil dokaze, da je prišlo do prenosa poslovanja z dolžnika na drugo pravno osebo oz. poskus oškodovanja upnika. Na podlagi pridobljenih dokazov je upnik lastnika prvotnega dolžnika prepričal, da je obveznost v celoti poravnal iz lastnih sredstev, upnik pa ni utrpel nobene materialne škode.
- Farmacevtskemu podjetju se je ponudila priložnost za (na videz zelo donosno) sodelovanje s tujim distributerjem, a zaradi pomanjkanja informacij o slednjem posla ni moglo ustrezno strukturirati. Na podlagi poglobljene analize, ki jo je pripravil zunanji svetovalec s področja korporativne inteligence, sta se stranki uspeli dogovoriti za posel, ki sta ga nato tudi uspešno izpeljali.
- Investicijsko podjetje se je zanimalo za prevzem podjetja iz turistične dejavnosti. Slednje je imelo dobro bonitetno oceno in je – vsaj tako je izgledalo navzven – poslovalo dobro. Podrobni skrbni pregled podjetja pa je pokazal, da podjetje pomemben delež svojih terjatev izkazuje do nelikvidnih tujih podjetij, lastniško povezanih z izven zakonsko partnerko lastnika turističnega podjetja. Investicijsko podjetje se za prevzem ni odločilo, turistično podjetje pa se je kasneje znašlo v velikih finančnih težavah.
Zaključek
Kot lahko sklepamo na podlagi zgornjih primerov, se vloga korporativne inteligence v družbi, kjer zanesljive informacije postajajo vedno pomembnejše za sprejemanje razumnih poslovnih odločitev, povečuje. Možnosti njene uporabe so neomejene, njena dodana vrednost pa je običajno posebej velika tudi zato, ker uporaba naprednih metod pridobivanja in vrednotenja podatkov nujno pomeni interdisciplinarni pristop k iskanju odgovorov. Tako kot v tujini gre pričakovati, da se bo njen pomen v bližnji prihodnosti povečeval tudi na slovenskem trgu – ne le na področju preiskovanja in preprečevanja prevar, pač pa tudi pri vseh drugih oblikah sprejemanja pomembnih poslovnih odločitev.
Uredništvo revije Pod lupo, 2019
Opomba urednika Podjetnik.net: Poglejte si tudi https://podjetnik.net/obvescevalsko-spremljanje-konkurence-competitive-intelligence/ iz feb. 2020.
