Karierna rast = osebnostna rast
Karierna rast je osebnostna rast spoznavanja sebe, ki se nikoli ne konča. Edina stalnica v življenju so spremembe. Drži? In zdaj smo v času zelo velikih in hitrih sprememb, tako osebno kot globalno. Tudi sama sem morala prehoditi to pot sprememb, da sedaj lahko razumem, kako se počutijo zaposleni na »prvi fronti«, kako se počutijo pripadniki srednjega managementa in kako se počutijo osamljeni vodje tam na vrhu.
Veliko je stresa, izgorelosti in slabih odnosov, ki so posledica napačne miselnosti, da sta osebna rast in karierna rast ločeni zadevi.
Kako osnovati uglašen orkester, je v veliki meri odvisno od dirigenta; vendar pa, če njegovi člani ne vedo, kateri inštrument bi igrali, je vodji zelo težko.
Ko namreč ljudje/zaposleni vedo, kaj je njihov prispevek, dodana vrednost za podjetje in ko opravljajo delo, ki ga imajo radi, jih bo to navdihovalo in osrečevalo. Ko pa se zaposleni ubadajo z delom, ki ga ne marajo, so izčrpani, brez energije in v stalnem stresu.
foto by: Vito Komac
Podobno je v naravi, ki je do potankosti povezana v sisteme, ki se dopolnjujejo in nas oskrbujejo. Ljudje smo samo del narave in »človeški vir« (opomba urednika: kakorkoli nečloveško in grobo kapitalistično se to že sliši), torej bi lahko rekli, da ima enak pomen kot praelementi: voda, zrak, zemlja in ogenj. Vsaka stvar obstaja z razlogom , da zadovolji potrebe nekoga, nečesa drugega.
Napačna miselnost ter zgrešeno vrednotenje dela in posameznih poklicev sta med ključnimi generatorji osebne in gospodarske krize. V bistvu bi moral vsak posameznik začeti iskati rešitve za izboljšanje življenja in vzroke za težave najprej pri sebi. Ker smo družbena bitja in zelo vpeti v socialna omrežja, je to dostikrat naporno in se temu radi po lažji poti izognemo ter krivdo najpogosteje pripisujemo zgolj drugim in družbenim razmeram.
Nova miselnost
Vsi poklici so vredni spoštovanja in koristni, zato si vsako pošteno opravljeno delo zasluži priznanje in tudi ustrezno nagrado. Vsak posel zahteva določeno znanje, spretnost, voljo in potrpežljivost. Ker imamo ljudje različne sposobnosti, moramo sami spoznati, za katere vrste opravil imamo najboljše možnosti in sposobnosti.
Če neko delo opravljamo z veseljem, s srcem, nam to delo ni tako naporno; ne jemljemo ga kot nujno zlo. V produkte, končne rezultate dela, vgrajujemo del sebe, poskušamo delati po najboljših močeh in skušamo od sebe dati nekaj koristnega in dobrega. Ob svojem delu lahko rastemo, se izpopolnjujemo, se nadgrajujemo in dosegamo mojstrstvo ne glede na posel in poklic, ki ga opravljamo. Takšno delo nam bo prineslo zadovoljstvo in v nas vzbujalo prijetna čustva.
Drugo, zelo pomembno izhodišče je, da je različnost med ljudmi potrebna in da se ljudje z različnimi talenti lahko dopolnjujejo in koristno sodelujejo. Spoznati moramo pomen razlik med posamezniki, in da ravno zaradi razlik lahko učinkovito sodelujemo in izpolnjujemo različne naloge. Pestrost naših sposobnosti in talentov omogoča učinkovito delitev dela in hkrati dopolnjevanje.
Rešitev je v razumevanju prispevkov različnih funkcij v podjetju. Delo je potrebno osmisliti in postaviti primerne ljudi na ustrezna delovna mesta.
V življenju smo najbolj srečni takrat, ko naredimo nekaj koristnega za druge in da ti drugi tudi priznajo našo vrednost, kar izkažejo s hvaležnostjo. V delovnem razmerju je to seveda primerno plačilo v sorazmerju z našo dodano vrednostjo v poslovanju.
Florence Maria Bratuž
