Vas je sklep o izvršbi, ki ste ga prejeli, razburil in spravil v težave? Menite, da je izvršba nepravilna, krivična, neumestna? Lahko ukrepate, ampak ukrepati je potrebno takoj -praviloma v roku 8 dni.
Formalni, zakonodajni del postopkov pri izvršbi ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1008
Ukrepanje je možno po poslovni ali po pravni poti. Ja, tudi po poslovni. O tem je v zakonu malo zapisanega.
Poslovna pot ukrepanja
Izvršba naj bi bila neupravičena – Prizadeta stranka – domnevni dolžnik – kontaktira domnevnega upnika, ki je na podlagi verodostojne listine predlagal sodišču izvršbo na dolžnikovo premoženje. Marsikaj se je lahko zgodilo, da domnevni dolžnik meni, da je izvršba neupravičena. Morda domnevni dolžnik ni bil zadovoljen z izdelkom ali storitvijo, ki jo je opravil domnevni upnik, protestiral je pri osebi na strani domnevnega upnika, se dogovoril za popravilo, nadomestni izdelek ali popust, kontaktna oseba pa tega ni sploh ali v celoti ali pravilno prenesla osebi – predpostavljenemu –, ki bi moral to odobriti, in terjatev je ostala izkazana v višini izdane fakture.
Denimo, da je domnevni dolžnik ob sprejetju sklepa o izvršbi takoj protestiral, napisal korekten email ustrezni službi ali osebi pri podjetju, od katerega je naročil storitev ali izdelek. Morda je prišel pozitiven odgovor s strani domnevnega upnika, češ da so pripravljeni prisluhniti domnevnemu dolžniku in njegovim argumentov, ali pa da odgovora ni bilo. V obeh primerih bi domnevni dolžnik pričakoval, da bo domnevni upnik ustrezno ukrepal, npr. storniral fakturo, izdal dobropis, dostavil nov izdelek, popravil škodo ipd., ne pa, da bo šel kar v izvršbo. Posebno večja podjetja z množico kupcev po poteku plačilnega roka in opomina ali dveh avtomatično vložijo predlog za izvršbo. S takimi se je težje dogovarjati, ker imajo bolj nefleksibilno urejene postopke.
Dogovor – Če je domnevni dolžnik dovolj pomemben za domnevnega upnika ali nastopi z neprebojnimi ali moralnimi argumenti, potem je dogovor možen.
Dogovor je možen tudi v primeru finančne šibkosti dolžnika, ki prosi upnika za postopno, obročno plačilo. Paziti je potrebno le, da s tem dogovorom upnik seznani tudi sodišče, ki mora postopek izvršbe začasno ustaviti. Dolžnik bo ravnal smotrno, če bo preverjal pri sodišču, ali je upnik predlagal začasno zaustavitev postopka, v kolikor ga upnik ni s tem verodostojno in pravočasno obvestil.
Prav tako je na strani dolžnika potrebna pozornost, da se delna plačila beležijo in potrjujejo, toliko bolj, če gredo neposredno na račun upnika; manj »dvomov« je, če gredo plačila po odvetniku dolžnika.
Predčasno plačilo – Seveda lahko dolžnik tudi pred opravljeno izvršbo poravna dolžniku dolg neposredno, v roku 8 dni, preden sklep postane pravnomočen. Upnik nato umakne izvršbo z ustrezno zahtevo sodišču. Stroške postopka dolžnik vseeno nosi, le nekaj nižji so, zmanjšani za stroške postopka in bančne takse za izvršbe (ki so včasih prav oderuško visoke).
Zgodi se, da dolžnik plača dolg upniku (pred pravnomočnostjo sklepa ali v mirovanju postopka), ta pa nehote ali nalašč pozabi to sporočiti sodišču, ki vseeno opravi izvršbo. Če upnik dolžniku ne vrne preplačila, ga mora le-ta tožiti z nasprotno tožbo.
Sodna pot
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – Kaj pa, če dolžnik nima sogovornika pri upniku? Takrat mora prav tako, upoštevaje rok za pritožbo in ob plačilu sodne takse, vložiti ugovor na pristojno sodišče. Možni dokumenti so fakture, zavrnitev fakture, delna zavrnitev fakture, reklamacija ali reklamacijski zapisnik, tudi izmenjana elektronska pošta, izpis iz lastnega transakcijskega računa o (delnem) plačilu upniku (torej zahtevi po znižanju zneska po izvršbi), tudi zahteva po zaslišanju dolžnika ali predstavnika upnika, in še bi lahko naštevali.
Za ugovor ima dolžnik praviloma 8 dni časa, če gre za menico, pa le 3 dni. Z ugovorom dolžnik prepreči, da bi sklep o izvršbi postal pravnomočen in (začasno ali ne) ustavi poplačilo upnika iz njegovega premoženja (npr. iz sredstev na TRR). Nekateri z vlaganjem ugovora in delnimi plačili tudi taktizirajo, da si popravijo pogajalsko pozicijo z upnikom in kupijo čas …
Dolžnik v ugovoru navede dejstva in dokaze, teh pa izvršilno sodišče ne preverja, ampak razveljavi sklep o izvršbi in zadevo odstopi pristojnemu sodišču, da odloči v pravdnem postopku. Dolžniku naj bo v svarilo, da je za neresnične navedbe v ugovoru kazensko odgovoren.
Dolžniku ni ravno lahko, saj mora poravnati dolgovani znesek, obresti od zapadlosti do izdaje sklepa o izvršbi, ter stroške izvršbe, kot so odvetniški stroški, izvršiteljevo delo, delo cenilca itd. V zadevi, ki se vleče ali je bolj zahtevna, lahko ti stroški za nekajkrat presežejo glavnico.
Torej, če dobite v roko sklep o izvršbi, pa ste »krivi« ali »nedolžni«, imate možnosti za ustavitev postopka, preložitev, zmanjšanje dolga, obročno plačilo, itd.; ni nujno, da se vam zato svet podre.
Poglejte si tudi: https://podjetnik.net/izvrsba-na-podlagi-verodostojne-listine/
Uredništvo Podjetnik.net
