Ime podjetja – ustanovitelji novih podjetij si pogosto belijo glave z izbiro imena podjetja …
… ali pa tudi ne. Vsekakor pa v obeh primerih lahko pride do neprimernih odločitev za ime podjetja. Zakaj neprimernih?
- Lahko se močno podaljša obdobje registracije podjetja, če je v imenu tudi beseda Slovenija z njenimi izpeljankami. Za to mora soglasje za to dati Vlada Republike Slovenije. To smo tudi sami izkusili pri ustanovitvi ene od naših pravnih oseb – postopek je trajal preko leto dni.
- Podjetju damo neko domače ime ali kdo ve od kod in s kakšnim trenutnim navdihom izbrano – pa ime kljub trudu ni ustrezno, ni posrečeno izbrano. Spomnim se primera slovenske tovarne traktorjev, ki se je imenovala Limb – kar je bilo zelo neprimerno za nastop na njihovem prvem ciljnem trgu – Irski. So pa še hujši primeri, ko ima neka beseda, zlasti fantazijska, lahko povsem drug, žaljiv, smešen ali vulgaren oz. kako drugače neprimeren pomen v jeziku države, kjer namerava podjetje poslovati. Morda je inventivno, duhovito ali kako drugače super ime v matični deželi, pa morda hkrati skrajno neprimerno, vsaj čudno zveneče nekje drugje … Povzroča vsaj muzanje, če že ne zgražanja med tistimi drugimi na ciljanih trgih izven domačega. Se spomnite Fordovega avtomobila z imenom “kuga”?
- Pogosto se dogaja, da ustanovitelj izbere mednarodno zveneče ime in pri tem izhaja praviloma iz vsem razumljive angleščine, zakon pa tega ne dovoljuje, razen v fantazijskih imenih. Tako pred leti nismo mogli registrirati podjetja pod mednarodno obliko imena; sodni register nam je vlogo zavrnil. Nato smo preoblikovali ime v slovensko obliko pomensko enakega, le črkovno spremenjenega imena (brez ipsilona). Na srečo je bilo razumljivo in enakopomensko tudi mednarodno – in »je šlo skozi«. Da bi se torej izognili zapletom glede imena, velja dobro pretehtati in domisliti takšno obliko, da boste vseeno dosegli vaš namen, sicer sprejmite dejstvo, da boste izgubili nekaj (morda dragocenih) dni do registracije.
Kakšno je idealno ime podjetja?
Tega ni lahko izbrati ali si ga izmisliti. Za izbiro imena so (v tujini) specializirane nekatere manjše marketinške agencije in njihovo delo je cenjeno, saj je od imena pogosto odvisen tudi uspeh poslovanja. Če bi podjetje poslovalo pod imenom oz. s firmo – karikiramo – Nove gate d.o.o., bi bilo najbrž manj uspešno kot s firmo Negliže d.o.o., mar ne?
Dobro izbrano ime podjetja je lahko v veliko pomoč pri promociji podjetja, še posebno, če iz firme podjetja nastane tudi blagovna znamka. Slednje pa ni nujno; enačenje je pogosto nepotrebno.
Tudi skovanke iz začetnic imena in priimka ustanovitelja ali lastnika podjetja so pogosto nesrečno izbrane, na primer Ja-Ma (Janez Majcen), saj jih je težko črkovati ali prav zapisati v telefonskem kontaktu. Malce manj nesrečno izbrano je Tro-Ja, pražarna Janeza Trontlja, ki je postala znana kot znamka dobre kave Troja Caffe.
Lep primer skovanke je zelo znano podjetje Duol, ki ga je ustanovil Dušan Olaj, saj na prvi pogled ni sestavljenka. Pogosto se npr. v italijanskem jeziku tvorijo nove besede za ime podjetja, na primer Diemme (ali DM poimenovanje abecednih črk v italijanščini, morda je navsezadnje oseba Daniele Mentoni). Zelo slabi primeri pa so skovanke, ki so se praviloma ustvarjale pos sovjetskem vzoru, kot npr. Mašpriborintorg.
Idealno ime naj ni zavajajoče, na primer Hotel Ambasador…, medtem ko predstavlja dejansko le dejavnost z dvema majhnima apartmajema.
Kot rečeno (in naj znova poudarimo), če bo podjetje nastopalo na tujih trgih, naj ima čim bolj nevtralno ime, da ne bi bilo v posmeh ali žalitev.
Ime podjetja se uradno imenuje firma.
Pod tem nazivom podjetje nastopa. Kot taka mora biti vpisana v sodni register. Firma podjetja mora vključevati tudi dodatno sestavino, kratek namig o dejavnosti podjetja, da se razlikuje od drugih družb in ne zavaja javnosti s podobnostjo. Primer, karikirano: AB, informiranje in trženje, d. o. o.
Podjetje lahko posluje tudi s skrajšanim imenom, če je to vpisano v sodni register (AB, d. o. o.)
Poleg firme je nujno zapisati tudi organizacijsko obliko, torej tukaj d. o. o.
Firma se mora dovolj razlikovati od že vpisanih v sodni register, sicer lahko register vpis zavrne.
Posledice take spregledane mimikrije, »brandjackinga« in poskusa zavajanja kupcev je lahko tožba prizadete družbe, izbris nove družbe iz registra in odškodninska zahteva do nove družbe. Pred registracijo je vsekakor nujno preveriti ime (firmo) v poslovnem registru.
Preveriti velja tudi, ali je morda domena s tem imenom že zasedena, ali so celo pod tem imenom obstoječe spletne strani in profili na družbenih omrežjih. Kasnejši spopad z lastniki teh je lahko zamuden in drag.
Idealno je, če se že v firmi jasno vidi dejavnost podjetja. To se morda posreči malim podjetjem z enim produktom ali skupino. Če pa je načrtovano več različnih produktov in dejavnosti – ali so te vsaj v idejni fazi -, potem firma ne more pokriti celotnega razpona. Primer je lahko veliko podjetje, kot je Atlantic Grupa. Ta je lastnik številnih znamk, kot so Kolinska, Zlato polje, Cockta itd. Podjetje ne forsira poznavanja podjetja kupcem. Važna je znamka in trženjska podpora znamki, zato vsaka nastopa samostojno, medtem ko se veliki večini potrošnikov niti ne sanja, kdo je proizvajalec in lastnik.
Prav tako ni nujno, da manjše podjetje gradi vse na firmi.
Firma podjetja je navadno povsem nepomembna in zapisana zgolj na pogodbah in računih. Posvetite se znamkam, ki nastopajo na trgu!
Če pa menite, da naj firma predstavlja tudi dejavnost in produkte, potem je potrebno zares pretehtati, kako naj se glasi, saj:
- naj bo blagozvočno (recimo Baby center ali Pikapolonica sta primerni firmi za ponudbo za najmlajše, medtem ko se zdijo Bučman ali Demo Point ali Primark ali Peekaaboo manj primerni);
- naj nimajo čudnih pomenov; slovenska tovarna traktorjev se je imenovala Limb (angl.= ud), njen prvi trg pa je bil Irska … Manager mi je povedal, da se je odločil za ime ob trenutku vpisa v sodni register in je bilo prvo, ki mu je padlo na pamet;
- naj bo lahko za izgovor in črkovanje. Primer: nekdaj znano agencijo Zoom Promotion je angleščine nevešča stranka preimenovala v Zumbermoušen in tako se je sekretar podjetja v kontaktu z njimi tudi sam imenoval (ob muzanju vseh navzočih), da bi ne bilo zmede… Podjetje pa je imelo težavo z zapisom imena v cirilici, ko je odpiralo sestrsko podjetje na Balkanu;
- ob primernosti imena razmišljajte tudi, kako se bo to umestilo na komunikacijska sporočila, v oglaševanju, na računih, spletni strani,…
- če slutimo za firmo, torej imenom podjetja, zgodbo – toliko boljše (npr. Fructal, MyNight, TrekTrek, Prevozi ipd.)
- ni treba, da firma pove vse na dolgo in široko. Primer je Podjetje za zbiranje odpadne embalaže d. o. o., kot je bilo v podjetju zamišljeno sprva. Mnogo boljše je bilo po preimenovanju, ki smo ga z utemeljevanjem vodstvu podjetja glede potrebne spremembe optimalno spremenili v Recikel, d. o. o.;
- ime naj zbuja pozitivna čustva v javnosti (Truga d.o.o. ni posebno prijetno ime, ne za predstavljanje, ne za zaposlene).
Kaj pa veleva zakon pri izbiri imena?
Zakon zahteva, da je ime v slovenskem jeziku, sme biti tudi v grškem ali latinskem. Dopušča tudi domišljijske skovanke iz drugih jezikov. Izjemoma in redko je dovoljena uporaba imena blagovne znamke v tujem jeziku, ki je v lasti podjetja, kot firme. Kontrolo fantazijskega imena v registru imen lahko opravite tukaj. Povezane družbe lahko v imenu uporabljajo skupne sestavine.
Firma oz. ime pravnega subjekta ne sme vsebovati imen tujih držav ali mednarodnih organizacij, še posebno pa ne imena Slovenija v izpeljankah. To je izjemoma dovoljeno s sklepom vlade RS. Skoraj enako težko je registrirati firmo z imenom zgodovinske osebnosti. Potrebno je soglasje sorodnika umrle osebe do 3. kolena ali ministra za javno upravo.
Ime ne sme imeti tujih črk, izjema so lastna imena družbenikov.
Pred registracijo preverite ime (firmo) v poslovnem registru.
Ime podjetja pri registraciji s. p.
Ob registraciji s. p. – samostojnega podjetnika – mora ta registrirati dolgo ime, na primer:
Janez Kovač, umetno kovaštvo, s. p.,
Kratko ime ni obvezno in gre le za dejavnost skrajšano dolgo ime, kar je pogosto bolj priročno za uporabo (oglaševanje, komuniciranje, administracija).
Janez Kovač, s. p.
Espejevec pa bi rad, da njegovo podjetje bolj odraža njegovo dejavnost ali vizijo in si lahko omisli sicer neobvezno fantazijsko ime.
Lestenec, umetno kovaštvo Janez Kovač, s. p.
Še več pa lahko izveste kar iz zakona, ki to problematiko ureja – ZGD-1 (https://zakonodaja.com/zakon/zgd-1)
Vito Komac, Inštitut Mediapro