• Covid-19 – POMOČ PODJETNIKOM
  • Javni razpisi
  • Avtorji
  • E-NOVICE
  • Več o portalu
  • OGLAŠEVANJE
  • Kontakt

NoviPodjetnik

  • Vodenje
  • Prodaja
  • Marketing
  • Komuniciranje
  • Nasveti
  • Zanimivo
  • Finance
  • Startup
  • Razpisi
  • E-NOVICE

Etično potrošništvo | Je vsak nakup upravičen? | Intervju

Čas branja: 5 min      

Etično potrošništvo je tisto, ki bi ga marsikdo od nas želel udejanjati v vsakodnevnem življenju ali ga celo prakticira, kot podjetniki, proizvajalci,… pa smo na trgu s stvarmi, ki jih ljudje – potencialni potrošniki ne potrebujemo nujno.
Kako preseči ta dualizem in etično dilemo in morda najti svojo podjetniško pot v etičnem potrošništvu? Gibanje etičnega nakupovanja se krepi in zagotovo so v obrobju oskrbe prebivalstva tudi novi, proizvodno – prodajni prijemi, katerih implementacija lahko odprtim podjetnikom ali skupinam predstavlja poslovno priložnost.

 

Pogovarjali smo se z Ivano Florencio Oven, argentinsko Slovenko, aktivistko in podjetnico, ki med drugim osvešča prijatelje na Facebooku preko znamke Flor – etično nakupovanje.

Flor, povej naprej, kako bi definirali etično nakupovanje?

Etično potrošništvo je gibanje, ki spodbuja potrošnike, da spremenijo nakupne navade tako, da zmanjšajo slab vpliv na okolje, živali, izkoriščanje delovne sile, izkoriščanje resursov, onesnaževanje ter škodljiv vpliv na zdravje in  na lokalna gospodarstva. Je nadpomenka za  koncepte, kot so: pravična trgovina, lokalna proizvodnja, življenje brez odpadkov, krožno gospodarstvo, ekonomija delitve, potrošnja iz druge roke in drugih.

 

Kdo so že tisti, ki se držijo načel etičnega nakupovanja generalno gledano?


Vsi se lahko držimo načela etičnega potrošništva. Spremembe in izboljšave se lahko uvedejo pri vseh starostih potrošnikov ne glede na življenjsko okolje in ekonomske situacije. Za razliko od splošnega prepričanja, da si revnejši sloj ne more privoščiti nakup etičnih izdelkov, v resnici lahko v večini primerih uvedemo spremembe v nakupnih navadah, ki povečajo kvaliteto življenja potrošnikov in hkrati zmanjšajo negativne vplive. Običajno oseba začne spreminjati nakupne navade – povezane z enim od konceptom –  zaradi zdravstvenih težav, slabše ekonomske situacije ali zaradi ozaveščanja o slabih vplivih, polagoma pa uvaja še druge spremembe, saj so te običajno med seboj povezane.

Kdo so najpomembnejši aktivisti etičnega nakupovanja v Sloveniji?

Večina organizacij deluje na več različnih področjih. Na področju odpadkov in ponovne rabe so to: Ekologi brez meja, Javno podjetje Snaga (Center ponovne uporabe), Kulturno-ekološko društvo Smetumet, Dom brez odpadkov (izpostavljeni aktivistki sta Maja Nagode in Lena Nagode).
Pravična trgovina je udejanjena v naslednjih: Trgovina 3 muhe, Zadruga Buna, Cafe Čokl, in morda še kje.
Proti izkoriščanju živali si najbolj prizadevajo: Slovensko vegansko društvo, Društvo za osvoboditev živali, Zavod KOKI.
Med gibanji in aktivisti v smislu trajnostnega razvoja so morda najzaslužnejši v Društvo Focus in seveda Fundacija Umanotera.
Krožno gospodarstvo spodbujajo in zagovarjajo številni, deklarativno tudi država, med drugimi pa Circular change (portal v angleščini…)
Lokalno potrošništvo so med drugim uresničili v Nakupujmo skupaj, in Zelemenjava.

 

Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji
“Pravična trgovina je alternativni način mednarodne izmenjave blaga, ki preprečuje, da bi bil kdor koli, ki vključen v proces izmenjave, izkoriščan – niti ljudje, niti okolje. V Sloveniji imamo samo eno trgovino – in sicer 3MUHE na Starem trgu v Ljubljani, kjer ponujamo samo izdelke, ki so narejeni skladno z vsemi načeli pravične trgovine. Kupcem vedno pojasnimo, od kod izdelki prihajajo, kako so narejeni in kakšen je njihov vpliv na okolje. Vsak kupec pa prejme tudi natančno informacijo o proizvajalcu izdelka in lahko dobljene informacije tudi sam preveri. Na slovenskem trgu je vedno več izdelkov, ki nosijo certifikat FAIRTRADE, najdete pa jih lahko v zelo različnih trgovinah. A kljub temu lahko trdimo, da takšne trgovine, kot so 3MUHE v Sloveniji ni, saj je njena primarna vloga ozaveščanje o obstoju sistema pravične trgovine ter spodbujanje ljudi, da kupujejo samo izdelke, ki jih potrebujejo in se pri tem pozanimajo, od kod prihajajo. 3MUHE pa so dokaz, da je takšna izmenjava dobrin možna in trajnostna, saj v Ljubljani delujemo že 12 let.”

 

Kaj to pomeni za siceršnji trgovski posel, ali podjetja izgubljajo potrošnike, ali se morda prilagajajo novim razmeram in iščejo v tem priložnosti?

Trg se spreminja vse hitreje. Na vseh področjih se morajo podjetja prilagajati povpraševanju, novim tehnologijami in trendom. Po načelih etičnega nakupovanja bi v prihodnosti trošili manj, vendar več produktov z višjo dodano vrednostjo. Tudi proizvodnja se s pomočjo novih tehnologij vse bolj optimizira in bi potrebovala manj resursov za kritje enakih potreb potrošnika (manj transporta, embalaže, odpadnega materiala, hrane itd.). Tako kot na vseh drugih področjih bodo preživela podjetja, ki se prilagodijo novim zahtevam trga.
Velikokrat slišim strah, da zaradi zmanjšane proizvodnje, bo manj delovnih mest. Enako se  dogaja pri tehnoloških inovacijah in avtomatizacij/robotizacij proizvodnih procesov. Vendar sem mnenja, da gre trg dela lahko v smer, kjer bodo delovni dnevi krajši za enako plačilo, kot se že dogaja v državah, kjer uvajajo 6-urne delovne dneve. Enako se je zgodilo v času industrializacije, ko so zmanjšali iz 12- urnih na 8-urne delovne dneve. Seveda se vsa podjetja ne držijo etike zaposlovanja, zato z našim nakupom podpiramo tista, ki pravično plačajo svoje delavce.

 

Kakšne možnosti za nove, inovativne oblike posla pa meniš, da se ponujajo?

Priložnosti so povsod, kjer so možnosti za izboljšave in optimizacije: izobraževanje in svetovanje na področju potrošništva, optimizacije proizvodnih procesov, industrijske in urbanistične ekologije. Vse bolj se iščejo nove tehnologije, ki podaljšujejo življenje izdelkom, kot je papir iz kamna ali modularni telefon Fairphone 2. Ponovno se odpira trg popravljanja izdelkov s projekti, kot je Repair cafe ali z davčnimi olajšavami za popravila, kot jih uvaja Švedska*. Odpirajo se priložnosti z novimi poslovnimi modeli, kot je ekonomija delitve, kjer več strank uporablja isti proizvod (primeri: Airbnb, Uber, Blablacar, Avant2Go in knjižnice reči). Pospešuje se tudi trg iz druge roke, tako preko fizičnih trgovin z oblačili, kot z mobilnih aplikaciji, kot je Wallapop. Priložnosti so tudi pri pripomočkih za večkratno uporabo. Plenice za ponovno uporabo in menstrualne skodelice so pravi hit. Slavni so pa tudi drugi izdelki, kot so steklenice, britvice in vrečke. Vse več je trgovin brez embalaže, ki odpirajo trg za alternativne načine transporta in skladiščenja. Zanimivi so tudi projekti, ki krajšajo dobaviteljske verige, kot so Nakupujmo skupaj za lokalno hrano, izdelki s znakom „Direct trade“ (direktna trgovina) ali zagotovilo kontrole nad kvaliteto in pravičnosti verige.

 

*
* Švedska je uvedla za popravila gospodinjskih tehničnih predmetov za več kot polovico zmanjšan davek na dodano vrednost. Kot davčno olajšavo pri prijavi dohodnine lahko ljudje uveljavljajo polovico stroškov dela za popravila bele tehnike v gospodinjstvu. »Zeleni« minister Bolund je ob uvedbi ocenil, da bo nižji davek pri povprečnem strošku popravila znašal okoli 50 SEK, kar bo spodbudili nastanek novih delavnic za popravila. Ob ostalih ukrepih minister strogo zagovarja načela trajnostnega gospodarjenja in »sharing« ekonomije.

Še to: kaj počneš v Barceloni?

 

V Barceloni sestavljam izobraževalni sprehod, kjer bodo udeleženci spoznali lokalne iniciative mesta, socialne projekte, degustirali pravične proizvode in poizkušali alternative etične potrošnje. Preko znamke FLOR, si želim nuditi alternative s katerimi lahko spremenijo nakupne navade tako, da bodo imeli kvalitetnejše življenje brez izkoriščanja okolja, živali in ljudi. Za uspeh projektov je pomembno povezovanje in sodelovanje, zato sem sprejela vlogo agenta Theglue.si z namenom pomagati ljudem, se osebno povezati s potrebnimi partnerji oziroma, da ne prepustijo mreženja kar naključju. Pomembno je tudi, da poznamo svoje strahove, ki nam pomagajo rasti ter preskočiti lastne omejitve, kar bom spodbujala preko dogodka Fear and Fail Barcelona.

 

Citat neznanega modreca: »Ni bogata tista skupnost, kjer si lahko tudi revnejši privoščijo avtomobile, ampak tista, kjer bogati uporabljajo javni prevoz.«

 

Podjetnik.net

Dec 22, 2016Podjetnik.net
Razširite vsebino:
Sledite nam na Facebooku!
22 decembra, 2016 Veliko o vsem
Podjetnik.net

POVEŽIMO SE!

LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/podjetnik/

Facebook: Podjetnik.net

Youtube: http://www.youtube.com/c/Podjetniknet

Twitter: Podjetnik.net on Twitter

Red Dot nagrade za dizajn – se dirka izplača? | natečajPOGODBA O ZAPOSLITVI za določen ali nedoločen čas
 KATEGORIJE 
  • Arhiv (3)
  • Covid-19 (26)
  • Dogodki (4)
  • Finance (57)
  • Izobraževanje (87)
  • Javni razpisi (13)
  • Komuniciranje (42)
  • Marketing (27)
  • Podjetniški priročnik (3)
  • Praktični nasveti (87)
  • Prodaja (41)
  • Startup (35)
  • Veliko o vsem (72)
 Zanimivo 
Enostavno do spletne strani | Tomaž Gorec
krizno komuniciranje
Krizno komuniciranje in napake
7 korakov do več kontaktov na konferencah | Matjaž Kovačič
USP – ‘unique selling propositon’
digitalna transformacija
Digitalna transformacija – pomen in zakonitosti
Odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravilno vročanje
Etično potrošništvo | Je vsak nakup upravičen? | Intervju
 POSLOVNI DOGODKI 
500 PODJETNIC – 2019
BREZPLAČNI SEMINAR : RUSKI TRG – miti in realnost
8. PR teater | Ljubljana, 16. nov.’17, FDV
DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO – KONFERENCA | 26. 10. 2017
Do 2. 10. 2017 je mogoč vpis na vse javno veljavne višješolske in visokošolske študijske programe
 PRIJAVA NA NOVICE 
 Kategorije člankov 
  • Arhiv (3)
  • Covid-19 (26)
  • Dogodki (4)
  • Finance (57)
  • Izobraževanje (87)
  • Javni razpisi (13)
  • Komuniciranje (42)
  • Marketing (27)
  • Podjetniški priročnik (3)
  • Praktični nasveti (87)
  • Prodaja (41)
  • Startup (35)
  • Veliko o vsem (72)
 Javni razpisi 
javni-razpisi
Javni razpisi v aprilu 2020
javni-razpisi
ODPRTI JAVNI RAZPISI MAREC-APRIL 2021
javni-razpisi
Aktualni javni razpisi v marcu
javni razpisi
Javni razpisi od marca 2021 dalje
javni razpis
Javni razpisi za kmetijsko dejavnost
digitalni marketing
Vavčerji za digitalni marketing ponovno odprti
Vavčerji za digitalizacijo malih in srednje velikih podjetij
2015-2021 © Podjetnik.net (Zavod Inštitut Mediapro) | www.mediapro.si