Etično potrošništvo je tisto, ki bi ga marsikdo od nas želel udejanjati v vsakodnevnem življenju ali ga celo prakticira, kot podjetniki, proizvajalci,… pa smo na trgu s stvarmi, ki jih ljudje – potencialni potrošniki ne potrebujemo nujno.
Kako preseči ta dualizem in etično dilemo in morda najti svojo podjetniško pot v etičnem potrošništvu? Gibanje etičnega nakupovanja se krepi in zagotovo so v obrobju oskrbe prebivalstva tudi novi, proizvodno – prodajni prijemi, katerih implementacija lahko odprtim podjetnikom ali skupinam predstavlja poslovno priložnost.
Pogovarjali smo se z Ivano Florencio Oven, argentinsko Slovenko, aktivistko in podjetnico, ki med drugim osvešča prijatelje na Facebooku preko znamke Flor – etično nakupovanje.
Flor, povej naprej, kako bi definirali etično nakupovanje?
Etično potrošništvo je gibanje, ki spodbuja potrošnike, da spremenijo nakupne navade tako, da zmanjšajo slab vpliv na okolje, živali, izkoriščanje delovne sile, izkoriščanje resursov, onesnaževanje ter škodljiv vpliv na zdravje in na lokalna gospodarstva. Je nadpomenka za koncepte, kot so: pravična trgovina, lokalna proizvodnja, življenje brez odpadkov, krožno gospodarstvo, ekonomija delitve, potrošnja iz druge roke in drugih.
Kdo so že tisti, ki se držijo načel etičnega nakupovanja generalno gledano?
Vsi se lahko držimo načela etičnega potrošništva. Spremembe in izboljšave se lahko uvedejo pri vseh starostih potrošnikov ne glede na življenjsko okolje in ekonomske situacije. Za razliko od splošnega prepričanja, da si revnejši sloj ne more privoščiti nakup etičnih izdelkov, v resnici lahko v večini primerih uvedemo spremembe v nakupnih navadah, ki povečajo kvaliteto življenja potrošnikov in hkrati zmanjšajo negativne vplive. Običajno oseba začne spreminjati nakupne navade – povezane z enim od konceptom – zaradi zdravstvenih težav, slabše ekonomske situacije ali zaradi ozaveščanja o slabih vplivih, polagoma pa uvaja še druge spremembe, saj so te običajno med seboj povezane.
Kdo so najpomembnejši aktivisti etičnega nakupovanja v Sloveniji?
Večina organizacij deluje na več različnih področjih. Na področju odpadkov in ponovne rabe so to: Ekologi brez meja, Javno podjetje Snaga (Center ponovne uporabe), Kulturno-ekološko društvo Smetumet, Dom brez odpadkov (izpostavljeni aktivistki sta Maja Nagode in Lena Nagode).
Pravična trgovina je udejanjena v naslednjih: Trgovina 3 muhe, Zadruga Buna, Cafe Čokl, in morda še kje.
Proti izkoriščanju živali si najbolj prizadevajo: Slovensko vegansko društvo, Društvo za osvoboditev živali, Zavod KOKI.
Med gibanji in aktivisti v smislu trajnostnega razvoja so morda najzaslužnejši v Društvo Focus in seveda Fundacija Umanotera.
Krožno gospodarstvo spodbujajo in zagovarjajo številni, deklarativno tudi država, med drugimi pa Circular change (portal v angleščini…)
Lokalno potrošništvo so med drugim uresničili v Nakupujmo skupaj, in Zelemenjava.
Kaj to pomeni za siceršnji trgovski posel, ali podjetja izgubljajo potrošnike, ali se morda prilagajajo novim razmeram in iščejo v tem priložnosti?
Trg se spreminja vse hitreje. Na vseh področjih se morajo podjetja prilagajati povpraševanju, novim tehnologijami in trendom. Po načelih etičnega nakupovanja bi v prihodnosti trošili manj, vendar več produktov z višjo dodano vrednostjo. Tudi proizvodnja se s pomočjo novih tehnologij vse bolj optimizira in bi potrebovala manj resursov za kritje enakih potreb potrošnika (manj transporta, embalaže, odpadnega materiala, hrane itd.). Tako kot na vseh drugih področjih bodo preživela podjetja, ki se prilagodijo novim zahtevam trga.
Velikokrat slišim strah, da zaradi zmanjšane proizvodnje, bo manj delovnih mest. Enako se dogaja pri tehnoloških inovacijah in avtomatizacij/robotizacij proizvodnih procesov. Vendar sem mnenja, da gre trg dela lahko v smer, kjer bodo delovni dnevi krajši za enako plačilo, kot se že dogaja v državah, kjer uvajajo 6-urne delovne dneve. Enako se je zgodilo v času industrializacije, ko so zmanjšali iz 12- urnih na 8-urne delovne dneve. Seveda se vsa podjetja ne držijo etike zaposlovanja, zato z našim nakupom podpiramo tista, ki pravično plačajo svoje delavce.
Kakšne možnosti za nove, inovativne oblike posla pa meniš, da se ponujajo?
Priložnosti so povsod, kjer so možnosti za izboljšave in optimizacije: izobraževanje in svetovanje na področju potrošništva, optimizacije proizvodnih procesov, industrijske in urbanistične ekologije. Vse bolj se iščejo nove tehnologije, ki podaljšujejo življenje izdelkom, kot je papir iz kamna ali modularni telefon Fairphone 2. Ponovno se odpira trg popravljanja izdelkov s projekti, kot je Repair cafe ali z davčnimi olajšavami za popravila, kot jih uvaja Švedska*. Odpirajo se priložnosti z novimi poslovnimi modeli, kot je ekonomija delitve, kjer več strank uporablja isti proizvod (primeri: Airbnb, Uber, Blablacar, Avant2Go in knjižnice reči). Pospešuje se tudi trg iz druge roke, tako preko fizičnih trgovin z oblačili, kot z mobilnih aplikaciji, kot je Wallapop. Priložnosti so tudi pri pripomočkih za večkratno uporabo. Plenice za ponovno uporabo in menstrualne skodelice so pravi hit. Slavni so pa tudi drugi izdelki, kot so steklenice, britvice in vrečke. Vse več je trgovin brez embalaže, ki odpirajo trg za alternativne načine transporta in skladiščenja. Zanimivi so tudi projekti, ki krajšajo dobaviteljske verige, kot so Nakupujmo skupaj za lokalno hrano, izdelki s znakom „Direct trade“ (direktna trgovina) ali zagotovilo kontrole nad kvaliteto in pravičnosti verige.
Še to: kaj počneš v Barceloni?
V Barceloni sestavljam izobraževalni sprehod, kjer bodo udeleženci spoznali lokalne iniciative mesta, socialne projekte, degustirali pravične proizvode in poizkušali alternative etične potrošnje. Preko znamke FLOR, si želim nuditi alternative s katerimi lahko spremenijo nakupne navade tako, da bodo imeli kvalitetnejše življenje brez izkoriščanja okolja, živali in ljudi. Za uspeh projektov je pomembno povezovanje in sodelovanje, zato sem sprejela vlogo agenta Theglue.si z namenom pomagati ljudem, se osebno povezati s potrebnimi partnerji oziroma, da ne prepustijo mreženja kar naključju. Pomembno je tudi, da poznamo svoje strahove, ki nam pomagajo rasti ter preskočiti lastne omejitve, kar bom spodbujala preko dogodka Fear and Fail Barcelona.
Citat neznanega modreca: »Ni bogata tista skupnost, kjer si lahko tudi revnejši privoščijo avtomobile, ampak tista, kjer bogati uporabljajo javni prevoz.«
Podjetnik.net
