E-branjevka – uspešno družinsko podjetje. Če pišemo o neizkoriščenih priložnostih kmetijskih subvencij, moramo pokazati tudi kak primer dobre prakse.
Kakšni so bili začetki pri družinskem podjetju E – branjevka?
Tako kot mnogi, sta imela brata Grm babico na podeželju, ki je z majhno kmetijo – bila je v lasti družine že več generacij – oskrbovala tudi svoje potomce. Vsak konec tedna, ko so jo prišli obiskat, so se v mesto vračali s polnim prtljažnikom zelenjave, jajc in drugih domačih dobrot. Ker je nekaj podjetniške žilice bilo v družini (že oče je imel podjetje kmalu po osamosvojitvi), se je bratoma porodila zanimiva ideja.
Pogovarjali smo se z enim od bratov, Tadejem Grmom.
Ste pred začetkom sestavili poslovni načrt za družinsko podjetje E-branjevka?
»Na začetku najine poslovne poti sem ravno začel obiskovati Ekonomsko fakulteto, smer podjetništvo, in z bratom sva zapisala nekakšno osnovo poslovnega načrta. No, ta načrt nama podrlo že prvih nekaj strank, ki so malo nakupile v spletni trgovini in za povrhu bile precej oddaljene. Ekonomika ni pila vode. Zato sva se namesto v B2C usmerila v B2B. Zanimala so naju podjetja, ki želijo svojim zaposlenim ponuditi sadje – vitamine na delovnem mestu.«
Brata Gregor in Tadej Grm
Koliko dobaviteljev imate?
»Seveda naša lastna pridelava ne zadošča. Imamo do 30 rednih dobaviteljev, ki so z nami v različnih delih sezone, nekaj kmetij pa dobavlja skozi celotno sezono; predvsem takšne, ki imajo več vrst sadja in zelenjave.«
Kako pa je z odjemalci?
»Sodelujemo s preko 250 podjetji po celotni Sloveniji, ki skupaj zaposlujejo preko 20.000 ljudi. To so podjetja, ki že tako ali tako štrlijo iz povprečja in narekujejo smer razvoja v svetovnem merilu. So napredna podjetja, ki se zavedajo, da je stroj precej enostavno kupiti – imeti motiviranega zaposlenega, ki bo upravljal ta stroj, pa precej večja stvar.«
Ali ste načrtovali tak obseg dela, odjemalcev in dobaviteljev, ko ste “ustvarili” podjetje E-branjevka?
»Ne, nikoli si ni nihče v družini predstavljal, da bomo tako razširili e-Branjevko, da se bodo pojavile potrebe po novem delovnem prostoru, dodatni delovni sili… Niti v sanjah.«
Kakšne spremembe je v poslovanje prinesla pandemija?
»Spremembe so bile precej vidne skoraj čez noč. Promet je padel, ker so podjetja zaposlene napotila na delo od doma. Poslovanje smo morali prenesti na splet. Skupaj s podjetji-delodajalci smo začeli skrbeti za zaposlene, ki so bili dolgo časa ločeni od podjetja. Dostavljali smo jim sporočila iz podjetja v gajbici s svežim sadjem, skrbeli, da so imeli vse za tematske delavnice … Borili smo se za vsak projekt, zato, da je naša ekipa lahko ostala v polnem številu.«
Domel Železniki
Katerih delov poslovnega procesa pri podjetju E-branjevka ne prepuščate zunanjim sodelavcem?
»Večino poslovnih procesov opravljamo sami. Logistika razvoza in nabava pa sta ključna procesa, ki morata biti pokrita z naše strani, ne glede na velikost podjetja.«
Koliko ste do sedaj že vložili v podjetje E – branjevka?
»Točno, koliko smo vložili v podjetje, ne vemo. Na začetku smo vsi delali bolj kot ne zastonj, tisto, kar smo zaslužili, pa smo vlagali v razvoj. Prvi kombi je kupil brat, ko je bil zaposlen še zunaj našega podjetja. Nismo se prijavljali na razpise, saj menimo, da je potrebno denar za razvoj zaslužiti na trgu.«
S koliko sredstvi pa ste začeli, da je E-branjevka zaživela?
»No, podjetje je imela mami, vendar je bilo v mirovanju in idealno za začetek nove zgodbe. Prve lesene gajbice smo izdelali na kuhinjski mizi in prvo skladišče je bil kar ustrezno izoliran kombi. Skratka, bile so okoliščine, v katerih se je bilo potrebno precej znajti in biti tudi drzen. Okoliščine, kjer je bilo trdo delo pogoj za začetek, in ne finance, kot večina misli.«
Koliko vam pri strategiji in prodaji pomaga, da ste ekonomist?
»Študija še nisem zaključil, znanje pa mi pomaga, da znam preračunati zadeve in oceniti, kaj in na kakšen način bi se lotili določenih izzivov. Največ, kar pa mi je resnično prinesel študij, so poznanstva, prijateljstva in tudi sodelovanje s profesorji, še danes.«
Kdaj se vam je začela pojavljati konkurenca in (deloma ali v celoti) kopirati vaš poslovni model?
»Čisto iskreno, najina zgodba in posel ni bila huda inovacija. Bila je pač niša, katere se nihče od velikih grosistov in trgovcev ni resno loteval. Nama pa se je zdelo super, da so predvsem tuje multinacionalke zares skrbele za svoje zaposlene. Danes se že tudi naša podjetja te potrebe precej zavedajo.
Konkurenca je tri ali štiri leta kasneje tudi sama spoznala priložnost in je začela (deloma ali v celoti) kopirati naš model. V času pandemije pa so se spletne trgovine pojavljale skoraj kot gobe po dežju. Jih je pa nekaj že obstalo od prvega vala pa doslej, ker je za tem precej dela.«
V čem je E-branjevka boljša od konkurence?
»Boljši smo v celotni storitvi dostave sadja v podjetja. Za vsako podjetje naredimo gajbico po njihovih željah. Kvaliteta sadja je zaradi lastne, direktne nabave na višjem nivoju. Lastna dostava nam doda še eno prednost, saj dostavljamo z lastnimi vozili in z ekipo naših ljudi lahko sproti spremljamo, kaj se v podjetju dogaja: katero sadje jim je všeč, …«
Kolikšna je tržna pogača in vaš kos v njej?
»Prvih nekaj glavnih podjetij, ki se ukvarjajo s podobno dostavo kot mi, dosega okoli 1,4 mio. evrov letnega prometa. Naše podjetje je v letu 2019 ustvarilo 540.000 EUR.«
V kaj vlagate dobiček,ki ga dobite od podjetja E-branjevka?
»Trenutno dobiček vlagamo v razvoj informatike v skladišču ter v nova transportna vozila. Vseskozi pa opravljamo vzdrževalna dela na strojih in objektih na kmetiji.«
Lahko si ogledate tudi kratka predstavitvena videa o e-Branjevki:
Kolektor Etra Proizvodnja
Priznajmo – ideja bratov Grm podjetja E-branjevka je uspešna, napredna, ljudem prijazna in pomembna v skrbi za zdravje in dobro počutje vseh, ki so deležni e-Branjevkinih sadov!
Zanimivih tržnih niš je zagotovo še veliko. Le razmisliti je treba, … in ko prava ideja pride, globoko zajeti sapo, prešteti do … – ter se pogumno, z vso resnostjo, premislekom in odgovornostjo lotiti posla, ki bo marsikomu prinesel lepšo in varno prihodnost. Seveda pa zagotovljenega uspeha ni nikjer, predvsem pa ne brez trdega dela in odrekanja! Tega dejstva raje ne odmislite. Pametno se je zavedati, da noben posel ni brez težav; predvsem da bodočega podjetnika ne zaslepijo ‘sanjski plusi’ v njegovih idealnih predstavah narisane bodočnosti!
Naj se vrnem k rezultatom takega trdega in vztrajnega dela obeh podjetnih (in podjetniško uspešnih) bratov Grm in celotne družine: je še kdo, ki se posmehuje priložnostim v kmetijstvu?
Vito Komac
