Delo in zaposlovanje na črno vpliva na celotno družbo. Tisti, ki tako delo opravljajo, se odrekajo mnogim pravicam in varnosti, družba pa ne dobi plačanih davščin, s katerimi se omogočajo na primer šolstvo, zdravstvo, bolniške, pokojnice, ceste, itd.
Delo na črno je prepovedano! Delo na črno je:
- kadar gospodarska družba (tudi tuja), samozaposlena oseba (tudi tujec) opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali dejavnosti ni določena v ustanovitvenem aktu ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti
- kadar posameznik opravlja dejavnost ali delo vendar za to ni registriran
- kadar tuja gospodarska družba ali samozaposlena opravlja dejavnost v R Sloveniji, vendar nima registrirane podružnice ali ustreznega dovoljenja ali ji je dejavnost prepovedana
- kadar pravni subjekt s sedežem v EU, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švici, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.
Zaposlovanje na črno je prepovedano! Ko tako se šteje v primerih, če delodajalec:
- z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja
- z delavcem ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja
- z delavcem – upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela
- zaposluje dijaka ali študenta v nasprotju s predpisi, ki tako delo urejajo
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.
Delavec, ki opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora imeti izvod pogodbe pri sebi ves čas na kraju opravljanja dela.
Kazni
Za delo in zaposlovanje na črno in ugotovljene kršitve Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so predvidene globe. V primeru ugotovljenih kršitev lahko nadzorni organ kršitelju izreče globo, ali prepove nadaljevanje takega dela ali začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo delo na črno opravljano ali celo zaseže ustvarjene rezultate dela na črno.
Za zaposlovanje na črno je zagrožena zaporna kazen do enega leta oziroma v določenih primerih do treh let!
Delodajalec, ki je zaloten, da ima na črno zaposleno osebo, mora to osebo zaposliti za nedoločen čas.
Nadzorni organi za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno so: Finančna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije (za pravne osebe in s.p.), Finančna uprava Republike Slovenije (za posameznike) in Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
Položaj na črno zaposlenega delavca
Delodajalec se odloča za zaposlitev delavca na črno v osnovnem smislu iz različnih razlogov, med drugim, ker je njegov posel še na začetku in ga mora dovolj razviti, da si bo lahko ustvaril dovolj velika rezervna sredstva in si bo upal redno zaposliti delavca z vsemi zakonskimi pravicami (bolniška, porodniška, regres, dopust, itd.), saj je tveganje za obstoj mikropodjetja lahko zaradi zlorabe ali naključja preveliko. Po navadi delodajalci drugih legalnih oblik začasnega in priložnostnega dela niti ne poznajo.
Seveda so tudi delodajalci, ki si želi s pocenitvijo najemnega dela zgolj in predvsem povečati lastni dobiček.
Delavec se zavestno, prostovoljno ali prisilno (s strani delodajalca ali svojega položaja) odloča za delo na črno oziroma zaposlitev na črno.
Nekateri plusi so:
- ima delo, ki mu omogoča preživetje, ker bi bil sicer brezposeln
- ima fleksibilnost pri iskanju nove zaposlitve
- ima delo, kljub temu, da nima formalnih pogojev (npr. državljanstvo, jezik, ipd.)
Minusi take zaposlitve za delavca pa so zlasti:
- nima zdravstvenega, pokojninskega in socialnega zavarovanja
- nima plačane bolniške odsotnosti, dopusta, regresa
- je povsem nezaščiten kot zaposlenec
- ne more se potegovati za nekatere oblike državne pomoči, kredite, nepovratna sredstva, ipd.
Dejavnosti in dela, ki niso delo na črno
Vsako delo ni delo na črno. To je na primer:
- sosedska pomoč (kadar je brezplačna in ni vezana na pridobitno dejavnost),
- sorodstvena pomoč (brez plačila)
- nujno delo (preprečevanje naravnih nesreč in škode)
- humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo
- brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
Uredništvo Podjetnik.net
Sorodni prispevki:
https://podjetnik.net/ni-delo-na-crno/
https://podjetnik.net/siva-ekonomija-intervju-dr-bojan-nastav/
https://podjetnik.net/furs-in-siva-ekonomija/
