Pred koncem leta želijo zavezanci za davek od dohodka najti kar se da učinkovito in zakonsko dovoljeno pot za uveljavljanje davčnih olajšav za znižanje davčne osnove, kot so: olajšave za investiranje, zaposlovanje, zeleni preboj, itd., pa tudi za vlaganja v raziskave in razvoj.
Številne gospodarske družbe (pravzaprav bi morale skoraj vse) med letom vlagajo sredstva v raziskave in razvoj, da bi v konkurenčnem okolju ne nazadovale.
Davčni zavezanec lahko do 20% zneska, porabljenega za raziskave in razvoj, uveljavlja za zmanjšanje davčne osnove, vendar največ do višine davčne osnove (do l. 2020), od zdaj pa velja olajšava do višine največ 63% davčne osnove (novi 59a člen – https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019-01-2927?sop=2019-01-2927 .
Raziskovalna dejavnost, ki je upoštevana kot davčna olajšava, je mišljena kot izvirno in sistematično raziskovanje, ki ga izvaja znotraj svoje organizacije gospodarska družba z namenom pridobivanja novega znanja. Znanje naj bi se vključevalo v razvoj novih, inovativnih rešitev pri organiziranosti procesov in tržnih produktih podjetja, ne pa trženja.
Vlaganja v raziskave in razvoj so zakonsko mišljene kot:
- notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti gospodarske družbe oz. zavezanca; sem šteje tudi nakup ustrezne raziskovalno-razvojne opreme, ki pa se mora izključno in stalno uporabljati pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti
- nakup raziskovalno-razvojnih (RR) storitev na trgu, torej ne lastnih: izvajajo jih druge osebe, vključno s povezanimi osebami (kot vlaganje se upošteva znesek, ki je ugotovljen po določbah ZDDPO-2 oziroma ZDoh-2 o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami), oziroma javne ali zasebne raziskovalne organizacije).
Vlaganja morajo biti ustrezno dokumentirana. Praviloma morajo biti opredeljena že v poslovnem načrtu ali razvojnem načrtu in morajo zajemati vsaj naziv RR projekta, mejnike v razvoju, in končne cilje RR projekta. Če ima projekt zaradi sprememb v okolju drugačno dinamiko, se ga, seveda, prilagodi, vendar morajo biti novosti ustrezno dokumentirane.
Zaradi potrebe po predložitvi zaupnih podatkov o projektu, s katerimi bo imelo stik večje število ljudi v državni administraciji, se zavezanci pogosto odločijo, da investicije v RR ne bodo uveljavljali, saj se bojijo, da bodo zaupni podatki kljub zakonski zaščiti, »ušli«.
Stroški vlaganja, ki ji podjetje lahko všteje v znesek davčne olajšave, so predvsem:
- stroški dela v razvojne projekte vključenih oseb in usposabljanje/izobraževanje osebja; v ta namen je potrebno voditi dnevno namensko porabo delovnega časa
- nakup namenske opreme, ki se izključno ali pretežno in stalno uporablja pri projektu
- zaščita intelektualne lastnine.
Stroški nakupa licenc in druge intelektualne lastnine, zanimivo, ne štejejo v olajšavo.
DDV je lahko strošek, če si zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo, po zakonu o DDV le-tega ne sme odbiti, sicer pa ne.
Davčno olajšavo, ki ni v celoti izkoriščena, ima zavezanec možnost koristiti v naslednjih petih letih.
Olajšave za razvoj in raziskave se ne sme uveljavljati v primeru sofinanciranja projekta od R Slovenije ali EU z nepovratnimi sredstvi, pa tudi ne dvojno – kot olajšavo za financiranje in za RR.
Uredništvo Podjetnik.net
Poglejte si tudi:
https://podjetnik.net/povracila-razlicnih-stroskov/
