Duševno zdravje zaposlenih je tema, ki odpira veliko vprašanj in postaja pomemben vidik pri kadrovskih strategijah.
Od ključnih zaposlenih vodstvo veliko pričakuje in zato nosijo v podjetjih veliko odgovornost. V preteklih desetletjih se je iz vidika razvoja zaposlenih veliko govorilo o razvoju kompetenc in gradnji motivacije. Metaforično se je poslovni svet ukvarjal s tem, kako delovni stroj narediti čim bolj učinkovit, pri čemer je bil opremljen, da le ta maksimalno izkoristi vse svoje potenciale. Vodstva podjetij in tudi zaposleni sami pa so pozabili na njihovo celovitost in dejstvo, da delojemalec deluje in biva v različnih okoljih 24 ur na dan in ne le 8 ur, ko je na delovnem mestu. Posledice maksimalnih obremenitev se neposredno kaže pri naraščanju števila izgorelih, bolniških odsotnostih in – paradoksalno – v nizki učinkovitosti in prezentizmu. Vse to predstavlja velike stroške za posamezno podjetje in na dolgi rok ogroža stabilnost poslovanja. Posledice maksimalnih obremenitev se kažejo tudi v družbi, saj je vse več ločitev, odvisnosti, nasilja, depresije …
Nemalokrat pri vodstvu podjetja prevladuje stališče, da je delavec v službi zato, da izpolnjuje delovne obveznosti, duševno zdravje pa je odgovornost vsakega posameznika. V veliki meri to drži, a dejstvo je, da visoko ceno slabega duševnega zdravja poleg zaposlenega samega plača prav delodajalec. Zato se pojavlja vprašanje, kaj sploh je duševno zdravje in kaj lahko za izboljšanje stori delodajalec?
Pogosto zdravje enačimo z odsotnostjo bolezni, a pri duševnem zdravju je treba pogledati še malo širše.
Lahko bi rekla, da lahko duševno zdravje primerjamo s fizično kondicijo. Tudi če smo v slabši fizični kondiciji, bomo lahko prišli na vrh gore, a bomo zato potrebovali veliko več časa, da jo osvojimo in tudi več časa za počitek, preden se lotimo naslednje rekreacije. Podobno je z duševnim zdravjem, ki je sestavljeno iz različnih odtenkov. V večini primerov tudi ob slabšem duševnem zdravju lahko opravljamo različne delovne naloge, a bomo zanje potrebovali veliko več časa, pojavilo se bo veliko več napak in utrujenost se bo z vsako nalogo močno povečala. Na tem mestu pa se neizogibno pojavi interes vodstva podjetja za skrb za duševno zdravje svojih zaposlenih. Vsak delodajalec stremi k temu, da zaposleni optimalno opravlja delo, na drugi strani pa zaposleni z optimalno opravljenim delom dobi potrditve, ki jih potrebuje za svoje duševno zdravje.
Kaj torej lahko podjetje stori za boljše duševno zdravje zaposlenih?
Kot pri vseh ostalih elementih duševnega zdravja je tudi v podjetjih pomembno, da imajo posamezniki za dobro duševno zdravje ustrezno okolje, ustrezno razvite veščine in ustrezen odnos do samega sebe.
Ustrezno okolje v podjetju je vzpostavitev vseh pogojev za razvoj pozitivne, strpne in harmonične organizacijske klime. Duševnemu zdravju prijazna organizacijska klima je sestavljena iz dobre komunikacije, konstruktivnih konfliktov in zdrave tekmovalnosti, ki jo gradi povezana ekipa.
Drug pomemben vidik duševnega zdravja so ustrezno razvite veščine posameznika. Bolj ko bo posameznik obvladoval veščine, ki mu pomagajo, da bolje premaguje stres, bolje izrablja svoj čas, se lažje soočal s konflikti in podobno, bolj bo duševno fit in manj bodo posamezni dejavniki vplivali na njegovo produktivnost.
Tretji vidik duševnega zdravja pa je posameznikova samopodoba in zavedanje lastnega potenciala. Ta se gradi že od rojstva in mnogi na primer menijo, da je ravno ta vidik tudi pri profesionalnih športnikih ključen element za uspeh.
Na prvi pogled se mogoče zdi vpeljava sistemov, ki bi podpirali vse elemente duševnega zdravja, težavna, saj takšni elementi zahtevajo individualno obravnavo vsakega zaposlenega in osebno prilagojen proces. Coaching takšno individualno obravnavo omogoča. Trendi v tujini prav zato coaching uvrščajo med ključne elemente podpore zaposlenim. Podjetja ga omogočajo tudi, kot gre za splošno podporo v življenju in ne zgolj vezano na delovno okolje. Coaching jim štejejo kot boniteto in je mnogokrat tudi tema pogajanj ob zaposlitvi.
Kako coaching prispeva k duševnemu zdravju zaposlenih?
Coaching je oblika podpore, ki omogoča, da zaposleni ali ekipa doseže svoje zasebne in poklicne cilje in želje. Coach z vsebinskimi, stalnimi povratnimi informacijami, pravimi vprašanji, odgovornostjo in podporo omogoča, da posameznik ali ekipa odkrije najbolj skrite potenciale. Ali pa organizira svoje zmožnosti, da se najbolj učinkovito spopade z izzivi. Coaching je način organiziranja svojih misli in občutkov, tako da lahko dosežete svoje cilje hitreje. V splošni delitvi poznamo dve obliki coachinga individualni in skupinski.
Za ustrezno organizacijsko klimo je najbolj primeren skupinski coaching, ki omogoča skupini, da razvije njej lastne in prilagojene vzorce delovanja, ki pozitivno vplivajo na vsakega posameznika.
Tako skupina kot celota pridobiva nove kompetence, na drugi strani pa se s povezovanjem omogoča vsakemu posamezniku, da se še bolj zavzeto priključi skupini. Skupinski coachingi so primerni tudi ob vsakokratni menjavi članov ekipe, ob večjih spremembah ali pa ob začetku pomembnih projektov. Skupinski coachingi so odlična podpora tudi za kalibriranje odnosov, kot nekakšna osnovna periodična higiena.
Ustrezen odnos do sebe in razvoj veščin sta najbolj individualna elementa duševnega zdravja in ravno zato je potreben najbolj individualni pristop.
Individualni coaching je najbolj osebna oblika podpore za ozaveščanje posameznika o sposobnostih in veščinah, ki jih ima ter najboljša podpora pri kreiranju novih vzorcev mišljenja in novih vedenjskih vzorcev, ki bodo posameznika trajno podpirala na njegovi poti.
V našem poslovnem okolju je coaching še vedno prepoznan kot metoda za dvig učinkovitosti in zato podjetja mnogokrat merijo uspešnost coachinga z direktnim in merljivim dvigom uspešnosti posameznika ali ekipe. To coaching zagotovo tudi prinaša. A coaching je veliko več in nudi zaposlenim razcvet, tudi če ga vpeljemo v podjetja kot metodo za ohranjanje duševnega zdravja. Predvsem v preventivnem smislu lahko zaposlenim s coachingom omogočimo celosten razvoj in hkrati celostno zadovoljstvo.
Zaradi vse bolj razgibanega in stresnega poslovnega okolja je potreba po skrbi za duševno zdravje zaposlenih vse večja. Izkušnje pa kažejo, da je skrb za zdravje najbolj smiselno zaupati zunanjemu strokovnjaku.. Naj coach poskrbi za duševno zdravje vaših zaposlenih, zaposleni pa za dosežene cilje vašega podjetja!
Maša Ribnikar Kajtner, coachinja
