5 načel učenja | Načelo 4/5: "Dobro ni dovolj dobro"

Doseči 90 % na vseh vaših testih vam bo prineslo »desetke« na fakulteti. V večini zveznih držav v ZDA boste, če boste dosegli vsaj 75 %, dobili vozniško dovoljenje. Pa vendar – je to res dovolj dobro? Je dopustno, da farmacevti naredijo samo 10 % napak pri odmerjanju tablet? Je dovolj dobro, da agent, ki se ukvarja z zadovoljstvom strank, pravilno odgovori samo na 75 % vprašanj, ki mu jih stranke zastavijo? Kaj pa pilot, ki uspešno pristane z letalom v 85 % primerov?

Postavljanje nizkih standardov za zaključek treninga vodi v nizek nivo izvedbe pri delu. »Dobro« preprosto ni dovolj dobro za večino služb. Če obstaja legitimen cilj za program treningov, je resničen uspeh samo tisti, ki je 100 %.

Dober primer je, denimo, tovarna, kjer se mešajo kemikalije. Če mešate Vat A v Vat b, ne pride do reakcije. Če pa mešate Vat B v Vat A, pa lahko pride do eksplozije. To je torej nekaj, kar mora biti pravilno opravljeno v 100 % primerov, tudi med treningi.

Pomislite na to, kaj vidite vsak dan, ko vozniki pripeljejo do križišča brez stop- znakov. Obstaja velika možnost, da vsaj en voznik ne ve, kdo ima v križišču prednost. Neki voznik se bo ustavil in počakal, da drugi vozniki odpeljejo, ne glede na vse – medtem ko drugi voznik morda sploh ne bo ustavil. Oba sta opravljala enak izpit za pridobitev vozniškega dovoljenja, pa vseeno oba predstavljata nevarnost na cesti.

Sprejemanje načela »dobro ni dovolj dobro« v veliki meri spremeni kulturo učenja. Dokončanje treninga nič več ni rezultat samo participacije. Ni več »kljukica ✓« na listi del. Trening ni več zapolnjen s stvarmi, kot so »dobro je vedeti«. Testiranje ni več samo glede znanja, pač pa glede na izvedbo pridobljenega znanja. Če je nekaj pomembno vedeti in znati, je pomembno, da je tudi pravilno izvedeno.

Pomembno je, da se zavedamo, da kompromis glede kvalitete končnega produkta lahko pomeni, da bo ta rezultiral v stroških, tveganjih – in na koncu je lahko škodljivo za naš posel. Vseeno pa veliko organizacij ne uspe oceniti efektov, ki jih prej naštete posledice utegnejo imeti na njihov končni rezultat. Podjetje lahko izgubi stranko, s katero se ni ravnalo na zadovoljivem nivoju. Takojšnje posledice je morda težko opaziti, vendar lahko dolgoročni rezultat pomeni izgubo potencialnih, dobičkonosnih strank, s katerimi se naša nezadovoljna stranka pogovarja. Po drugi strani lahko napačno vodenje zdravljenja pripelje do izgube življenja … Vsakič, ko podjetje razvije nov produkt ali storitev, mora torej oceniti nivo »perfekcije«, ki jo ta mora imeti. Pravilna ocena tveganja bi koristila tako strankam, kot dobavitelju. 100 % ni vedno mogoče doseči iz ekonomskega vidika, vendar bi moralo biti vse pod nivojem optimalnosti opravičeno in imenovano kot »preračunano tveganje«.